Kaj pomeni oznaka T pri označevanju spremenljivk prosto programirljivih krmilij?

1.   ?    vhodna spremenljivka krmilja
2.   ?    izhodna spremenljivka krmilja
3.   ?    časovnik ali časovni rele
4.   ?    števec
5.   ?    vmesni rezultat logičnih operacij

Kaj pomeni oznaka M pri označevanju spremenljivk prosto programirljivih krmilij?

1.   ?    vhodna spremenljivka krmilja
2.   ?    izhodna spremenljivka krmilja
3.   ?    časovnik ali časovni rele
4.   ?    števec
5.   ?    vmesni rezultat logičnih operacij

Kaj pomeni oznaka Y pri označevanju spremenljivk prosto programirljivih krmilij?

1.   ?    vhodna spremenljivka krmilja
2.   ?    izhodna spremenljivka krmilja
3.   ?    časovnik ali časovni rele
4.   ?    števec
5.   ?    vmesni rezultat logičnih operacij

Kaj pomeni oznaka C pri označevanju spremenljivk prosto programirljivih krmilij?

1.   ?    vhodna spremenljivka krmilja
2.   ?    izhodna spremenljivka krmilja
3.   ?    časovnik ali časovni rele
4.   ?    števec
5.   ?    vmesni rezultat logičnih operacij

Kaj pomeni oznaka X pri označevanju spremenljivk prosto programirljivih krmilij?

1.   ?    vhodna spremenljivka krmilja
2.   ?    izhodna spremenljivka krmilja
3.   ?    časovnik ali časovni rele
4.   ?    števec
5.   ?    vmesni rezultat logičnih operacij

Kateri ukaz obravnava ta učna enota?

1.   ?    PLS ali pulse
2.   ?    PLF ali pulse falling
3.   ?    CJ ali pogojni skok
4.   ?    CALL ali kliči podprogram
5.   ?    SRET ali vrni se iz podprograma v glavni program
6.   ?    FEND ali konec glavnega programa
7.   ?    CMP ali primerjaj dve digitalni spremnljivki
8.   ?    NOP ali korak, v katerem se prav nič ne izvrši
9.   ?    END ali konec izvajanja tekočega programa
10.   ?    ORB ali vzporedna povezava več sestavljenih tokokrogov ali funkcij

V katero skupino ukazov sodi ukaz, ki ga obravnava ta učna enota?

1.   ?    ukazi za prenos
2.   ?    ukazi za logične operacije
3.   ?    pogojni ukazi
4.   ?    ukazi za vejitve
5.   ?    ukazi za klic podprogramov
6.   ?    posebni ukazi

Kaj je naloga ukaza ORB?

1.   ?    generiranje ali ustvarjanje impulza pri prehodu vhodne spremenljivke iz stanja 0 v 1, oziroma pri naraščajoči ali pozitivni strmini vhodne spremenljivke
2.   ?    generiranje ali ustvarjanje impulza pri prehodu vhodne spremenljivke iz stanja 1 v 0, oziroma pri padajoči ali negativni strmini vhodne spremenljivke
3.   ?    preskok na izbrani ukaz v programu
4.   ?    klic funkcije ali subrutine
5.   ?    vrnitev iz funkcije ali subrutine, ki se ravno izvaja, v glavni program, od koder smo to funkcijo ali subrutino tudi poklicali
6.   ?    označevalec konca glavnega programa
7.   ?    primerja velikost dveh vhodnih spremenljivk krmilja
8.   ?    izvajanje programa se premakne za en korak naprej, ne da bi se v krmilju karkoli zgodilo ali spremenilo
9.   ?    zaključi izvajanje tekočega programa
10.   ?    vzporedno poveže kombinacije vhodnih spremenljivk

S katerimi spremenljivkami od naštetih upravlja ukaz ORB?

1. X
2. Y
3. M
4. T
5. C
6. P
7. D

Kako se imenuje opis delovanja krmilja na sliki?

1.   ?    kontaktni načrt
2.   ?    krmilni načrt
3.   ?    programski modul
4.   ?    funkcijski načrt
5.   ?    diagram stanj
6.   ?    algoritem krmilja

Kateri nov ukaz predstavlja spodnji kontaktni načrt?

1. PLS ali pulse
2. PLF ali pulse falling
3. CJ ali pogojni skok
4. CALL ali kliči podprogram
5. SRET ali vrni se iz podprograma v glavni program
6. FEND ali konec glavnega programa
7. CMP ali primerjaj dve digitalni spremnljivki
8. NOP ali koak v katerem se prav nič ne izvrši
9. END ali konec izvajanja tekočega programa
10. ORB ali vzporedna povezava več sestavljenih tokokrogov ali funkcij

Kaj je naloga podprograma?

1.   ?    izvršitev delne naloge v okviru krmiljenja
2.   ?    izvajanje krmiljenja v celoti
3.   ?    preglednost programa in razdeljenost na podprograme
4.   ?    gnezdenje podprogramov

Kaj je naloga glavnega programa?

1.   ?    izvršitev delne naloge v okviru krmiljenja
2.   ?    izvajanje krmiljenja v celoti
3.   ?    preglednost programa in razdeljenost na podprograme
4.   ?    gnezdenje podprogramov

Kaj so dobre lastnosti strukturiranega programiranja?

1.   ?    izvršitev delne naloge v okviru krmiljenja
2.   ?    izvajanje krmiljenja v celoti
3.   ?    preglednost programa in razdeljenost na podprograme
4.   ?    gnezdenje podprogramov

Kako imenujemo način pisanja programov, za katerega je značilno, da posamezni podprogrami vsebujejo svoje podprograme?

1.   ?    izvršitev delne naloge v okviru krmiljenja
2.   ?    izvajanje krmiljenja v celoti
3.   ?    preglednost programa in razdeljenost na podprograme
4.   ?    gnezdenje podprogramov

Kako označujemo vhodno spremenljivko pri prosto programirljivih krmiljih?

Kako označujemo izhodno spremenljivko pri prosto programirljivih krmiljih?

Kako označujemo vmesno spremenljivko pri prosto programirljivih krmiljih?

Kako označujemo časovno odvisno spremenljivko ali časovni člen ali časovnik pri prosto programirljivih krmiljih?

Kako označujemo števec pri prosto programirljivih krmiljih?

Kako označujemo ciljno mesto pri skokih izvajanja programov v prosto programirljivih krmiljih?

Kako označujemo kazalec pri skokih izvajanja programov v prosto programirljivih krmiljih?