57.MERJENJE PRETOKOV

Izberi tisti opis, ki predstavlja točno opredelitev masnega pretoka.
1. pretok je količina snovi, izražena z maso (m) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (A)
2. pretok je količina snovi, izražena z maso (m) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno desetih sekund, skozi določen presek (A)
3. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (V) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (A)
4. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (V) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno desetih sekund, skozi določen presek (A)
5. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (v) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (A)
6. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (V) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (a)
Izberi tisti opis, ki predstavlja točno opredelitev volumskega ali prostorninskega pretoka.
1. pretok je količina snovi, izražena z maso (m) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (A)
2. pretok je količina snovi, izražena z maso (m) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno desetih sekund, skozi določen presek (A)
3. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (V) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (A)
4. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (V) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno desetih sekund, skozi določen presek (A)
5. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (v) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (A)
6. pretok je količina snovi, izražena s prostornino (V) te snovi, ki preteče v določenem času, običajno ene sekunde, skozi določen presek (a)
Kateri merilnik pretoka ustreza sledečemu opisu?
Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
1. turbinski merilnik pretoka
2. vijačni merilnik pretoka
3. merilnik pretoka z delovnim tlakom
4. magnetno-induktivni merilnik pretoka
5. merilnik pretoka z lebdečim telesom
6. ultrazvočni merilnik pretoka z Dopplerjevim pojavom
7. ultrazvočni merilnik pretoka s tekočim časom
Kateri merilnik pretoka ustreza sledečemu opisu?
V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
1. turbinski merilnik pretoka
2. vijačni merilnik pretoka
3. merilnik pretoka z delovnim tlakom
4. magnetno-induktivni merilnik pretoka
5. merilnik pretoka z lebdečim telesom
6. ultrazvočni merilnik pretoka z Dopplerjevim pojavom
7. ultrazvočni merilnik pretoka s tekočim časom
Kateri merilnik pretoka ustreza sledečemu opisu?
Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
1. turbinski merilnik pretoka
2. vijačni merilnik pretoka
3. merilnik pretoka z delovnim tlakom
4. magnetno-induktivni merilnik pretoka
5. merilnik pretoka z lebdečim telesom
6. ultrazvočni merilnik pretoka z Dopplerjevim pojavom
7. ultrazvočni merilnik pretoka s tekočim časom
Kateri merilnik pretoka kaže slika?
1. turbinski merilnik pretoka
2. vijačni merilnik pretoka
3. merilnik pretoka z delovnim tlakom
4. magnetno-induktivni merilnik pretoka
5. merilnik pretoka z lebdečim telesom
6. ultrazvočni merilnik pretoka z Dopplerjevim pojavom
7. ultrazvočni merilnik pretoka s tekočim časom
Kateri merilnik pretoka kaže slika?
1. turbinski merilnik pretoka
2. vijačni merilnik pretoka
3. merilnik pretoka z delovnim tlakom
4. magnetno-induktivni merilnik pretoka
5. merilnik pretoka z lebdečim telesom
6. ultrazvočni merilnik pretoka z Dopplerjevim pojavom
7. ultrazvočni merilnik pretoka s tekočim časom
Kateri merilnik pretoka kaže slika?
1. turbinski merilnik pretoka
2. vijačni merilnik pretoka
3. merilnik pretoka z delovnim tlakom
4. magnetno-induktivni merilnik pretoka
5. merilnik pretoka z lebdečim telesom
6. ultrazvočni merilnik pretoka z Dopplerjevim pojavom
7. ultrazvočni merilnik pretoka s tekočim časom
Kateri opis ustreza turbinskemu merilniku pretoka?
1. V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
2. Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
3. Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
4. Magnetno polje B deluje pravokotno na smer pretakanja tekočine. Skozi cev se pretaka električno prevodna tekočina s hitrostjo v. Med merilnima elektrodama se zaradi indukcije pojavi napetost. Inducirana napetost je sorazmerna velikosti pretoka.
5. Skozi navpično postavljeno cev teče tekočina v smeri od spodaj navzgor. V konusnem delu cevi je nameščeno telo. To telo zaradi sil pretoka in vzgona lebdi. Če se pretok poveča, se tudi sila vzgona na telo poveča. Telo obmiruje v višjem položaju. Položaj telesa je torej merilo velikosti pretoka.
6. Zvočni valovi piezoelektričnega oddajnika S zadenejo delec v tekočini. Odbiti valovi potujejo do sprejemnika E. Razlika rekvenc prvotnega in odbitega valovanja je odvisna od hitrosti tekočine.
7. Najprej pošlje prvi oddajnik paket zvočnih impulzov v smeri proti toku tekočine. Drugi oddajnik, ki igra trenutno vlogo sprejemnika, meri periodo sprejetih impulzov. Nato se vlogi zamenjata. Sedaj pošlje drugi oddajnik paket impulzov proti prvemu oddajniku, ki pa je to pot sprejemnik. Ta izmeri periodo impulzov, oddanih v smeri pretoka. Iz period impulzov obeh paketov izračunamo frekvenci. Razlika teh dveh frekvenc pa je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
Kateri opis ustreza vijačnemu merilniku pretoka?
1. V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
2. Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
3. Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
4. Magnetno polje B deluje pravokotno na smer pretakanja tekočine. Skozi cev se pretaka električno prevodna tekočina s hitrostjo v. Med merilnima elektrodama se zaradi indukcije pojavi napetost. Inducirana napetost je sorazmerna velikosti pretoka.
5. Skozi navpično postavljeno cev teče tekočina v smeri od spodaj navzgor. V konusnem delu cevi je nameščeno telo. To telo zaradi sil pretoka in vzgona lebdi. Če se pretok poveča, se tudi sila vzgona na telo poveča. Telo obmiruje v višjem položaju. Položaj telesa je torej merilo velikosti pretoka.
6. Zvočni valovi piezoelektričnega oddajnika S zadenejo delec v tekočini. Odbiti valovi potujejo do sprejemnika E. Razlika rekvenc prvotnega in odbitega valovanja je odvisna od hitrosti tekočine.
7. Najprej pošlje prvi oddajnik paket zvočnih impulzov v smeri proti toku tekočine. Drugi oddajnik, ki igra trenutno vlogo sprejemnika, meri periodo sprejetih impulzov. Nato se vlogi zamenjata. Sedaj pošlje drugi oddajnik paket impulzov proti prvemu oddajniku, ki pa je to pot sprejemnik. Ta izmeri periodo impulzov, oddanih v smeri pretoka. Iz period impulzov obeh paketov izračunamo frekvenci. Razlika teh dveh frekvenc pa je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
Kateri opis ustreza merilniku pretoka, ki temelji na postopku z delovnim tlakom?
1. V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
2. Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
3. Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
4. Magnetno polje B deluje pravokotno na smer pretakanja tekočine. Skozi cev se pretaka električno prevodna tekočina s hitrostjo v. Med merilnima elektrodama se zaradi indukcije pojavi napetost. Inducirana napetost je sorazmerna velikosti pretoka.
5. Skozi navpično postavljeno cev teče tekočina v smeri od spodaj navzgor. V konusnem delu cevi je nameščeno telo. To telo zaradi sil pretoka in vzgona lebdi. Če se pretok poveča, se tudi sila vzgona na telo poveča. Telo obmiruje v višjem položaju. Položaj telesa je torej merilo velikosti pretoka.
6. Zvočni valovi piezoelektričnega oddajnika S zadenejo delec v tekočini. Odbiti valovi potujejo do sprejemnika E. Razlika rekvenc prvotnega in odbitega valovanja je odvisna od hitrosti tekočine.
7. Najprej pošlje prvi oddajnik paket zvočnih impulzov v smeri proti toku tekočine. Drugi oddajnik, ki igra trenutno vlogo sprejemnika, meri periodo sprejetih impulzov. Nato se vlogi zamenjata. Sedaj pošlje drugi oddajnik paket impulzov proti prvemu oddajniku, ki pa je to pot sprejemnik. Ta izmeri periodo impulzov, oddanih v smeri pretoka. Iz period impulzov obeh paketov izračunamo frekvenci. Razlika teh dveh frekvenc pa je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
Kateri merilnik pretoka kaže slika?
1. V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
2. Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
3. Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
4. Magnetno polje B deluje pravokotno na smer pretakanja tekočine. Skozi cev se pretaka električno prevodna tekočina s hitrostjo v. Med merilnima elektrodama se zaradi indukcije pojavi napetost. Inducirana napetost je sorazmerna velikosti pretoka.
5. Skozi navpično postavljeno cev teče tekočina v smeri od spodaj navzgor. V konusnem delu cevi je nameščeno telo. To telo zaradi sil pretoka in vzgona lebdi. Če se pretok poveča, se tudi sila vzgona na telo poveča. Telo obmiruje v višjem položaju. Položaj telesa je torej merilo velikosti pretoka.
6. Zvočni valovi piezoelektričnega oddajnika S zadenejo delec v tekočini. Odbiti valovi potujejo do sprejemnika E. Razlika rekvenc prvotnega in odbitega valovanja je odvisna od hitrosti tekočine.
7. Najprej pošlje prvi oddajnik paket zvočnih impulzov v smeri proti toku tekočine. Drugi oddajnik, ki igra trenutno vlogo sprejemnika, meri periodo sprejetih impulzov. Nato se vlogi zamenjata. Sedaj pošlje drugi oddajnik paket impulzov proti prvemu oddajniku, ki pa je to pot sprejemnik. Ta izmeri periodo impulzov, oddanih v smeri pretoka. Iz period impulzov obeh paketov izračunamo frekvenci. Razlika teh dveh frekvenc pa je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
Kateri merilnik pretoka kaže slika?
1. V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
2. Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
3. Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
4. Magnetno polje B deluje pravokotno na smer pretakanja tekočine. Skozi cev se pretaka električno prevodna tekočina s hitrostjo v. Med merilnima elektrodama se zaradi indukcije pojavi napetost. Inducirana napetost je sorazmerna velikosti pretoka.
5. Skozi navpično postavljeno cev teče tekočina v smeri od spodaj navzgor. V konusnem delu cevi je nameščeno telo. To telo zaradi sil pretoka in vzgona lebdi. Če se pretok poveča, se tudi sila vzgona na telo poveča. Telo obmiruje v višjem položaju. Položaj telesa je torej merilo velikosti pretoka.
6. Zvočni valovi piezoelektričnega oddajnika S zadenejo delec v tekočini. Odbiti valovi potujejo do sprejemnika E. Razlika rekvenc prvotnega in odbitega valovanja je odvisna od hitrosti tekočine.
7. Najprej pošlje prvi oddajnik paket zvočnih impulzov v smeri proti toku tekočine. Drugi oddajnik, ki igra trenutno vlogo sprejemnika, meri periodo sprejetih impulzov. Nato se vlogi zamenjata. Sedaj pošlje drugi oddajnik paket impulzov proti prvemu oddajniku, ki pa je to pot sprejemnik. Ta izmeri periodo impulzov, oddanih v smeri pretoka. Iz period impulzov obeh paketov izračunamo frekvenci. Razlika teh dveh frekvenc pa je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
Kateri merilnik pretoka kaže slika?
1. V smeri pretoka leži os rotorja turbine. Turbina je gonilno kolo, ki ga poganja tekočina. Hitrost vrtenja turbine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine. Prenos vrtljajev turbine je lahko mehanski, preko zobatega kolesa ali polža, ali pa z induktivnimi tipali in fotocelicami.
2. Tekočina naleti ob vstopu v merilno napravo na lopatice mirujoče trubine. Turbina miruje, saj je namenoma togo pritrjena. Tekočina se ob prehodu mimo lopatic turbine zvrtinči. Hitrost vrtenja tekočine je sorazmerna velikosti pretoka tekočine skozi merilno napravo.
3. Če teče tekočina skozi cev z zmanjšanim presekom, se hitrost tekočine na mestu zmanjšanega preseka poveča. Zaradi večje hitrosti tekočine se tlak na mestu zmanjšanega preseka zmanjša. Tlak pred tem mestom pa je večji. Razlika teh dveh tlakov je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
4. Magnetno polje B deluje pravokotno na smer pretakanja tekočine. Skozi cev se pretaka električno prevodna tekočina s hitrostjo v. Med merilnima elektrodama se zaradi indukcije pojavi napetost. Inducirana napetost je sorazmerna velikosti pretoka.
5. Skozi navpično postavljeno cev teče tekočina v smeri od spodaj navzgor. V konusnem delu cevi je nameščeno telo. To telo zaradi sil pretoka in vzgona lebdi. Če se pretok poveča, se tudi sila vzgona na telo poveča. Telo obmiruje v višjem položaju. Položaj telesa je torej merilo velikosti pretoka.
6. Zvočni valovi piezoelektričnega oddajnika S zadenejo delec v tekočini. Odbiti valovi potujejo do sprejemnika E. Razlika rekvenc prvotnega in odbitega valovanja je odvisna od hitrosti tekočine.
7. Najprej pošlje prvi oddajnik paket zvočnih impulzov v smeri proti toku tekočine. Drugi oddajnik, ki igra trenutno vlogo sprejemnika, meri periodo sprejetih impulzov. Nato se vlogi zamenjata. Sedaj pošlje drugi oddajnik paket impulzov proti prvemu oddajniku, ki pa je to pot sprejemnik. Ta izmeri periodo impulzov, oddanih v smeri pretoka. Iz period impulzov obeh paketov izračunamo frekvenci. Razlika teh dveh frekvenc pa je sorazmerna velikosti pretoka tekočine.
Kako se imenuje člen, ki opravlja nalogo merjenja dejanske vrednosti regulirane veličine?
Kako se imenuje člen, ki opravlja nalogo vračanja podatka o velikosti dejanske vrednosti regulirane veličine nazaj na vhod regulacijske zanke?
Kako se imenuje člen, ki opravlja nalogo podajanja želene vrednosti regulirane veličine?
Kako se imenuje člen, ki opravlja nalogo primerjanja dejanske in želene vrednosti regulirane veličine?
Kako se imenuje člen, ki opravlja nalogo vplivanja in neposrednega delovanja na reguliranca, s čemer vplivamo na velikost izhodne, dejanske vrednosti regulirane veličine?
Kako se imenuje člen, ki predstavlja regulirani proces?