Kakšen način merjenja nivojev oziroma višine gladine kapljevin kaže slika?

1.   ?    valovno merjenje višine gladine kapljevin ali merjenje z zvokom oziroma ultrazvokom
2.   ?    kapacitivno merjenje višine gladine kapljevin
3.   ?    tlačno merjenje višine gladine kapljevin

Kakšen način merjenja nivojev oziroma višine gladine kapljevin kaže slika?

1.   ?    valovno merjenje višine gladine kapljevin ali merjenje z zvokom oziroma ultrazvokom
2.   ?    kapacitivno merjenje višine gladine kapljevin
3.   ?    tlačno merjenje višine gladine kapljevin

Kateri opis delovanja merilnika nivojev ustreza sliki?

1.   ?    Glavna sestavna dela sta sonda in posoda. Predstavljata namreč elektrodi ali plošči kondenzatorja. Dielektrika sta kapljevina v posodi in pa zrak nad gladino kapljevine. S spreminjanjem višine gladine se spreminja tudi skupna dielektričnost kondenzatorja, ki ga tvorijo sonda in posoda ter kapljevina. Spremembo kapacitivnosti tega sistema spremeni ustrezno vezje v izmenično napetost.
2.   ?    Višino gladine kapljevine merimo tako, da merimo čas potovanja zvočnega signala ali zvočnih valov od oddajnika do gladine kapljevine in nazaj. Zvočno valovanje se namreč odbije od gladine. Frekvenca zvočnega valovanja, ki ga uporabljamo v ta namen, je 9,5 kHz, frekvenca ultrazvočnega valovanja pa 44kHz.
3.   ?    Višino gladine tekočine lahko merimo tudi z merjenjem tlaka, ki ga kapljevina povzroča s svojo težo na dnu posode. Na dno posode torej namestimo merilnik tlaka.

Kateri opis delovanja merilnika nivojev ustreza sliki?

1.   ?    Glavna sestavna dela sta sonda in posoda. Predstavljata namreč elektrodi ali plošči kondenzatorja. Dielektrika sta kapljevina v posodi in pa zrak nad gladino kapljevine. S spreminjanjem višine gladine se spreminja tudi skupna dielektričnost kondenzatorja, ki ga tvorijo sonda in posoda ter kapljevina. Spremembo kapacitivnosti tega sistema spremeni ustrezno vezje v izmenično napetost.
2.   ?    Višino gladine kapljevine merimo tako, da merimo čas potovanja zvočnega signala ali zvočnih valov od oddajnika do gladine kapljevine in nazaj. Zvočno valovanje se namreč odbije od gladine. Frekvenca zvočnega valovanja, ki ga uporabljamo v ta namen, je 9,5 kHz, frekvenca ultrazvočnega valovanja pa 44kHz.
3.   ?    Višino gladine tekočine lahko merimo tudi z merjenjem tlaka, ki ga kapljevina povzroča s svojo težo na dnu posode. Na dno posode torej namestimo merilnik tlaka.

Kateri način merjenja višine gladine kapljevin ustreza opisu delovanja?
Višino gladine tekočine lahko merimo tudi z merjenjem tlaka, ki ga kapljevina povzroča s svojo težo na dnu posode. Na dno posode torej namestimo merilnik tlaka.

1.   ?    valovno merjenje višine gladine kapljevin ali merjenje z zvokom oziroma ultrazvokom
2.   ?    kapacitivno merjenje višine gladine kapljevin
3.   ?    tlačno merjenje višine gladine kapljevin

Kateri način merjenja višine gladine kapljevin ustreza opisu delovanja?
Glavna sestavna dela sta sonda in posoda. Predstavljata namreč elektrodi ali plošči kondenzatorja. Dielektrika sta kapljevina v posodi in pa zrak nad gladino kapljevine. S spreminjanjem višine gladine se spreminja tudi skupna dielektričnost kondenzatorja, ki ga tvorijo sonda in posoda ter kapljevina. Spremembo kapacitivnosti tega sistema spremeni ustrezno vezje v izmenično napetost.

1.   ?    valovno merjenje višine gladine kapljevin ali merjenje z zvokom oziroma ultrazvokom
2.   ?    kapacitivno merjenje višine gladine kapljevin
3.   ?    tlačno merjenje višine gladine kapljevin

Kateri način merjenja višine gladine kapljevin ustreza opisu delovanja?
Višino gladine kapljevine merimo tako, da merimo čas potovanja zvočnega signala ali zvočnih valov od oddajnika do gladine kapljevine in nazaj. Zvočno valovanje se namreč odbije od gladine. Frekvenca zvočnega valovanja, ki ga uporabljamo v ta namen, je 9,5 kHz, frekvenca ultrazvočnega valovanja pa 44kHz.

1.   ?    valovno merjenje višine gladine kapljevin ali merjenje z zvokom oziroma ultrazvokom
2.   ?    kapacitivno merjenje višine gladine kapljevin
3.   ?    tlačno merjenje višine gladine kapljevin

Kateri opis delovanja merilnika nivojev ustreza tlačnemu merjenju nivojev?

1.   ?    Glavna sestavna dela sta sonda in posoda. Predstavljata namreč elektrodi ali plošči kondenzatorja. Dielektrika sta kapljevina v posodi in pa zrak nad gladino kapljevine. S spreminjanjem višine gladine se spreminja tudi skupna dielektričnost kondenzatorja, ki ga tvorijo sonda in posoda ter kapljevina. Spremembo kapacitivnosti tega sistema spremeni ustrezno vezje v izmenično napetost.
2.   ?    Višino gladine kapljevine merimo tako, da merimo čas potovanja zvočnega signala ali zvočnih valov od oddajnika do gladine kapljevine in nazaj. Zvočno valovanje se namreč odbije od gladine. Frekvenca zvočnega valovanja, ki ga uporabljamo v ta namen, je 9,5 kHz, frekvenca ultrazvočnega valovanja pa 44kHz.
3.   ?    Višino gladine tekočine lahko merimo tudi z merjenjem tlaka, ki ga kapljevina povzroča s svojo težo na dnu posode. Na dno posode torej namestimo merilnik tlaka.

Kateri opis delovanja merilnika nivojev ustreza kapacitivemu merjenju nivojev?

1.   ?    Glavna sestavna dela sta sonda in posoda. Predstavljata namreč elektrodi ali plošči kondenzatorja. Dielektrika sta kapljevina v posodi in pa zrak nad gladino kapljevine. S spreminjanjem višine gladine se spreminja tudi skupna dielektričnost kondenzatorja, ki ga tvorijo sonda in posoda ter kapljevina. Spremembo kapacitivnosti tega sistema spremeni ustrezno vezje v izmenično napetost.
2.   ?    Višino gladine kapljevine merimo tako, da merimo čas potovanja zvočnega signala ali zvočnih valov od oddajnika do gladine kapljevine in nazaj. Zvočno valovanje se namreč odbije od gladine. Frekvenca zvočnega valovanja, ki ga uporabljamo v ta namen, je 9,5 kHz, frekvenca ultrazvočnega valovanja pa 44kHz.
3.   ?    Višino gladine tekočine lahko merimo tudi z merjenjem tlaka, ki ga kapljevina povzroča s svojo težo na dnu posode. Na dno posode torej namestimo merilnik tlaka.

Kateri opis delovanja merilnika nivojev ustreza valovnemu merjenju nivojev?

1.   ?    Glavna sestavna dela sta sonda in posoda. Predstavljata namreč elektrodi ali plošči kondenzatorja. Dielektrika sta kapljevina v posodi in pa zrak nad gladino kapljevine. S spreminjanjem višine gladine se spreminja tudi skupna dielektričnost kondenzatorja, ki ga tvorijo sonda in posoda ter kapljevina. Spremembo kapacitivnosti tega sistema spremeni ustrezno vezje v izmenično napetost.
2.   ?    Višino gladine kapljevine merimo tako, da merimo čas potovanja zvočnega signala ali zvočnih valov od oddajnika do gladine kapljevine in nazaj. Zvočno valovanje se namreč odbije od gladine. Frekvenca zvočnega valovanja, ki ga uporabljamo v ta namen, je 9,5 kHz, frekvenca ultrazvočnega valovanja pa 44kHz.
3.   ?    Višino gladine tekočine lahko merimo tudi z merjenjem tlaka, ki ga kapljevina povzroča s svojo težo na dnu posode. Na dno posode torej namestimo merilnik tlaka.

Kako se imenuje člen, ki se nahaja na pozicijski številki 1?

1.   ?    merilni člen
2.   ?    negativna povratna zveza
3.   ?    referenčni člen
4.   ?    primerjalni člen
5.   ?    regulator
6.   ?    reguliranec

Kako se imenuje člen, ki se nahaja na pozicijski številki 2?

1.   ?    merilni člen
2.   ?    negativna povratna zveza
3.   ?    referenčni člen
4.   ?    primerjalni člen
5.   ?    regulator
6.   ?    reguliranec

Kako se imenuje člen, ki se nahaja na pozicijski številki 3?

1.   ?    merilni člen
2.   ?    negativna povratna zveza
3.   ?    referenčni člen
4.   ?    primerjalni člen
5.   ?    regulator
6.   ?    reguliranec

Kako se imenuje člen, ki se nahaja na pozicijski številki 4?

1.   ?    merilni člen
2.   ?    negativna povratna zveza
3.   ?    referenčni člen
4.   ?    primerjalni člen
5.   ?    regulator
6.   ?    reguliranec

Kako se imenuje člen, ki se nahaja na pozicijski številki 5?

1.   ?    merilni člen
2.   ?    negativna povratna zveza
3.   ?    referenčni člen
4.   ?    primerjalni člen
5.   ?    regulator
6.   ?    reguliranec

Kako se imenuje člen, ki se nahaja na pozicijski številki 6?

1.   ?    merilni člen
2.   ?    negativna povratna zveza
3.   ?    referenčni člen
4.   ?    primerjalni člen
5.   ?    regulator
6.   ?    reguliranec