62.MERJENJE VRTILNE HITROSTI IN ŠTEVILA VRTLJAJEV

Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. enosmerni tahogenerator
8. izmenični tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. enosmerni tahogenerator
8. izmenični tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. izmenični tahogenerator
8. enosmerni tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. izmenični tahogenerator
8. enosmerni tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. izmenični tahogenerator
8. enosmerni tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. izmenični tahogenerator
8. enosmerni tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. izmenični tahogenerator
8. enosmerni tahogenerator
Kaj kaže slika?
1. vezje kapacitivnega merilnika pomikov
2. časovna diagrama kapacitivnega merilnika pomikov
3. diferencialni induktivni merilnik pomikov
4. induktivni merilnik pomikov, izdelan iz dušilke, navite na železnem jedru
5. uporovni pretvornik pomikov
6. izhodno karakteristiko diferencialnega induktivnega merilnika pomikov
7. izmenični tahogenerator
8. enosmerni tahogenerator
Kateri merilnik ustreza opisu:
Dve statorski navitji sta na obodu statorja prostorsko premaknjeni. Eno statorsko navitje napajamo z izmenično napetostjo. Rotor je v obliki lonca, izdelan pa je iz aluminija ali bakra. Ko rotor miruje, je magnetno polje prve statorske tuljave nepopačeno. Ker sta statorski tuljavi nameščeni pod pravim kotom, je magnetni sklop med njima enak nič. V drugi tuljavi se torej v času mirovanja rotorja inducirana napetost ne pojavi. Ko se rotor vrti, pa se v njem inducira napetost. Ta požene v rotorju vrtinčne tokove. Vrtinčni tokovi ustvarijo lastno magnetno polje. Magnetno polje prve tuljave statorja se popači. Magnetni sklop med tuljavama ni več enak nič. V drugi tuljavi statorja se tako inducira napetost. Inducirana napetost v drugi tuljavi statorja je sorazmerna hitrosti vrtenja rotorja.
1. uporovni pretvornik pomikov
2. kapacitivni pretvornik pomikov
3. diferencialni induktivni pretvornik pomikov
4. induktivni pretvornik pomikov z dušilko na jedru z zračno režo
5. izmenični tahogenerator
6. enosmerni tahogenerator
Kateri merilnik ustreza opisu:
Rotorsko navitje je oblikovano v obliki lonca. Vstavljeno je v zračno režo med trajni magnet in mehkoželezni oklep. V zračni reži je magnetno polje, ki ga ustvarja trajni magnet. Pri vrtenju rotorja se v tem rotorju inducira napetost. Inducirana napetost je sorazmerna hitrosti vrtenja. Inducirana napetost je na rotorju izmenična, vendar jo kolektor usmeri.
1. uporovni pretvornik pomikov
2. kapacitivni pretvornik pomikov
3. diferencialni induktivni pretvornik pomikov
4. induktivni pretvornik pomikov z dušilko na jedru z zračno režo
5. izmenični tahogenerator
6. enosmerni tahogenerator
Kateri merilnik ustreza opisu:
Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
1. uporovni pretvornik pomikov
2. kapacitivni pretvornik pomikov
3. diferencialni induktivni pretvornik pomikov
4. induktivni pretvornik pomikov z dušilko na jedru z zračno režo
5. izmenični tahogenerator
6. enosmerni tahogenerator
Kateri merilnik ustreza opisu:
Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
1. uporovni pretvornik pomikov
2. kapacitivni pretvornik pomikov
3. diferencialni induktivni pretvornik pomikov
4. induktivni pretvornik pomikov z dušilko na jedru z zračno režo
5. izmenični tahogenerator
6. enosmerni tahogenerator
Kateri merilnik ustreza opisu:
Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
1. uporovni pretvornik pomikov
2. kapacitivni pretvornik pomikov
3. diferencialni induktivni pretvornik pomikov
4. induktivni pretvornik pomikov z dušilko na jedru z zračno režo
5. izmenični tahogenerator
6. enosmerni tahogenerator
Kateri merilnik ustreza opisu:
Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
1. uporovni pretvornik pomikov
2. kapacitivni pretvornik pomikov
3. diferencialni induktivni pretvornik pomikov
4. induktivni pretvornik pomikov z dušilko na jedru z zračno režo
5. izmenični tahogenerator
6. enosmerni tahogenerator
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
7. Rotorsko navitje je oblikovano v obliki lonca. Vstavljeno je v zračno režo med trajni magnet in mehkoželezni oklep. V zračni reži je magnetno polje, ki ga ustvarja trajni magnet. Pri vrtenju rotorja se v tem rotorju inducira napetost. Inducirana napetost je sorazmerna hitrosti vrtenja. Inducirana napetost je na rotorju izmenična, vendar jo kolektor usmeri.
8. Dve statorski navitji sta na obodu statorja prostorsko premaknjeni. Eno statorsko navitje napajamo z izmenično napetostjo. Rotor je v obliki lonca, izdelan pa je iz aluminija ali bakra. Ko rotor miruje, je magnetno polje prve statorske tuljave nepopačeno. Ker sta statorski tuljavi nameščeni pod pravim kotom, je magnetni sklop med njima enak nič. V drugi tuljavi se torej v času mirovanja rotorja inducirana napetost ne pojavi. Ko se rotor vrti, pa se v njem inducira napetost. Ta požene v rotorju vrtinčne tokove. Vrtinčni tokovi ustvarijo lastno magnetno polje. Magnetno polje prve tuljave statorja se popači. Magnetni sklop med tuljavama ni več enak nič. V drugi tuljavi statorja se tako inducira napetost. Inducirana napetost v drugi tuljavi statorja je sorazmerna hitrosti vrtenja rotorja.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
7. Rotorsko navitje je oblikovano v obliki lonca. Vstavljeno je v zračno režo med trajni magnet in mehkoželezni oklep. V zračni reži je magnetno polje, ki ga ustvarja trajni magnet. Pri vrtenju rotorja se v tem rotorju inducira napetost. Inducirana napetost je sorazmerna hitrosti vrtenja. Inducirana napetost je na rotorju izmenična, vendar jo kolektor usmeri.
8. Dve statorski navitji sta na obodu statorja prostorsko premaknjeni. Eno statorsko navitje napajamo z izmenično napetostjo. Rotor je v obliki lonca, izdelan pa je iz aluminija ali bakra. Ko rotor miruje, je magnetno polje prve statorske tuljave nepopačeno. Ker sta statorski tuljavi nameščeni pod pravim kotom, je magnetni sklop med njima enak nič. V drugi tuljavi se torej v času mirovanja rotorja inducirana napetost ne pojavi. Ko se rotor vrti, pa se v njem inducira napetost. Ta požene v rotorju vrtinčne tokove. Vrtinčni tokovi ustvarijo lastno magnetno polje. Magnetno polje prve tuljave statorja se popači. Magnetni sklop med tuljavama ni več enak nič. V drugi tuljavi statorja se tako inducira napetost. Inducirana napetost v drugi tuljavi statorja je sorazmerna hitrosti vrtenja rotorja.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.
Kateri opis ustreza sliki?
1. Osnovni sestavni del je transformator z gibljivim jedrom. Ta transformator ima eno primerno navitje in dve sekundarni navitji. S premikanjem jedra v notranjosti transformatorja se spreminjata magnetna sklopa med primarnim navitjem in sekundarnima navitjema. Če je jedro nameščeno na sredini, je magnetni sklop med primarnim navitjem in prvim sekundarnim navitjem enak magnetnemu sklopu med primernim navitjem in drugim sekundarnim navitjem. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih sta enaki. Če se jedro premakne iz srednje lege, se ena medsebojna induktivnost poveča, druga pa zmanjša. Inducirani napetosti na sekundarnih navitjih nista več enaki.
2. Osnovni sestavni del je dušilka. Ta je navita na jedru z zračno režo. Velikost zračne reže je neposredno odvisna od pomika kotve. Induktivnost dušilke je torej odvisna od pomika kotve, ki je enak merjenemu pomiku.
3. Osnovni sestavni del je potenciometer. Njegova upornost se v odvisnosti od pomika drsnika spreminja linearno. Ta potenciometer mora biti dovolj natančen. Polariteta izhodne napetosti je odvisna od smeri pomika drsnika iz nevtralne lege. Oba drsnika sta med seboj togo mehansko povezana.
4. Kondenzatorja C1 in C2 sta dela enega vrtljivega kondenzatorja. Ob vrtenju osi se vrednost C1 poveča, vrednost C2 pa zmanjša. Zaradi tega se spremenita časa prevajanja tranzistorjev T1 in T2. Posledica je spreminjanje trajanja časov impulzov in premorov na izhodu tega vezja. Velikost srednje vrednosti napetosti se tako spreminja v odvisnosti od merjenega pomika.
5. Časovna diagrama kažeta časovni potek izhodne napetosti kapacitivnega merilnika pomika. Trajanji časa impulza in premora med impulzoma sta odvisni od vrednosti kapacitivnosti kondenzatorjev C1 in C2. Vrednosti C1 in C2 pa sta odvisni od merjenega pomika.
6. Izhodna karakteristika diferencialnega induktivnega merilnika pomika kaže odvisnost izhodne enosmerne napetosti od pomika X. Pri določeni vrednosti pomika začne izhodna napetost spet padati, saj se začene magnetni sklop med primarno in sekundarnima tuljavama ponovno zmanjševati.