64.PRIBLIŽEVALNA ALI MEJNA STIKALA TER SVETLOBNE ZAVESE

Kaj kaže slika?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo
Kaj kaže slika?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo
Kaj kaže slika?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo
Kaj kaže slika?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo
Kaj kaže slika?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo
Kaj kaže slika?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo
Katera izbira ustreza sliki?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza sliki?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza sliki?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza sliki?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza sliki?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza sliki?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza induktivnemu približevalnemu stikalu?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza ultrazvočnemu približevalnemu stikalu?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza enosmerni svetlobni zavesi?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza refleksijski svetlobni zavesi?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Katera izbira ustreza odsevnemu svetlobnemu tipalu?
1. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe induktivnosti tuljave
2. deluje na principu spremembe resonančne frekvence nihajnega kroga zaradi spremembe kapacitivnosti kondenzatorja
3. deluje na principu merjenja časa, ki preteče od trenutka oddajanja ultrazvočnih valov do trenutka vrnitve taistih valov, ki so se pred tem odbili od zaznanega predmeta
4. deluje tako, da fotodioda zazna prekinitev žarka LED diode zaradi prisotnosti predmeta
5. deluje tako, da fotodioda zazna žarek LED diode, ker se je ta odbil od predmeta
Kateri od opisov ustreza sliki?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza sliki?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza sliki?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza sliki?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza sliki?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza sliki?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza odsevnemu svetlobnemu stikalu?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza refleksijski svetlobni zavesi?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza enosmerni svetlobni zavesi?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza ultrazvočnemu približevalnemu stikalu?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza kapacitivnemu približevalnemu stikalu?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateri od opisov ustreza induktivnemu približevalnemu stikalu?
1. Tuljava LC oscilatorja povzroči pred aktivno površino približevalnega stikala izmenično magnetno polje. Če v to magnetno polje vstopi feromagnetni material, se spremeni induktivnost tuljave. Spremeni se tudi lastna frekvenca nihajnega kroga. Ker je vzbujalna frekvenca nihajnega kroga enaka, je nihajni krog dušen. Amplituda nihanja pade. Ta padec amplitude zazna prožilno stikalo, ki preko ojačevalnika preklopi stanje na izhodu stikala.
2. Dve elektrodi na aktivni ploskvi približevalnega stikala predstavljata plošči kondenzatorja. Ker je razdalja med ploščama velika in ker je dielektričnost zraka zelo majhna, je kapacitivnost kondenzatorja tako majhna, da oscilator ne more zanihati. Če pa se aktivni ploskvi približa kovina ali izolator, pa se kapacitivnost kondenzatorja poveča in oscilator zaniha. Spremembo amplitude nihanja zazna prožilno vezje, ki preko ojačevalnika preklopi izhod stikala.
3. Ultrazvočni pretvornik pošlje paket ultrazvočnih valov, kise odbijejo od predmeta, ki se je pretvorniku približal. Takoj nato pretvornik preklopi na sprejem paketa ultrazvočnih valov, ki so se odbili od predmeta. Čas, ki preteče od trenutka oddajanja paketa do trenutka sprejema odbitega valovanja, je sorazmeren oddaljenosti predmeta od približevalnega stikala.
4. Sprejemnik in oddajnik sta ločena in montirana eden nasproti drugemu. Prekinitev svetlobnega žarka povzroči spremembo stanja na izhodu sprejemnika. Slaba stran so veliki stroški montaže, prednost pa veliki dosegi; tudi do 100m.
5. Oddajnik in sprejmnik sta v enem ohišju. Oddajnik seva snop svetlobe, ki se odbije od površine nasproti ležečega reflektorja. Če se odbiti žarek zaradi prisotnosti predemeta prekine, se v sprejemniku sproži stikalo. Montažni in instalacijski stroški so sicer znižani, a doseg sistema je manjši.
6. Oddajnik in sprejemnik sta v skupnem ohišju. Registrirani predmet deluje kot reflektor. Odsevno svetlobno tipalo uporabimo, kadar ne moremo montirati sprejemnika ali reflektorja. Slabost je velika odvisnost dosega od barve, površine in velikosti registriranega predmeta.
Kateremu merilniku pripada tipalo na sliki?
1. induktivno približevalno stikalo
2. kapacitivno približevalno stikalo
3. ultrazvočno približevalno stikalo
4. enosmerna svetlobna zavesa
5. refleksijska svetlobna zavesa
6. odsevno svetlobno tipalo