Kaj kaže slika?

1.   ?    izhodna karakteristika enosmernega generatorja
2.   ?    nezvezna regulacija temperature s pomočjo bimetala
3.   ?    časovna diagrama vhodne in izhodne spremenljivke bimetalnega regulatorja
4.   ?    blok shema regulacije z več povratnimi povezavami
5.   ?    blok shema regulacije s pomožnimi regulacijskimi krogi
6.   ?    blok shema regulacije večkratne regulacije

Kaj kaže slika?

1.   ?    izhodna karakteristika enosmernega generatorja
2.   ?    nezvezna regulacija temperature s pomočjo bimetala
3.   ?    časovna diagrama vhodne in izhodne spremenljivke bimetalnega regulatorja
4.   ?    blok shema regulacije z več povratnimi povezavami
5.   ?    blok shema regulacije s pomožnimi regulacijskimi krogi
6.   ?    blok shema regulacije večkratne regulacije

Kaj kaže slika?

1.   ?    izhodna karakteristika enosmernega generatorja
2.   ?    nezvezna regulacija temperature s pomočjo bimetala
3.   ?    časovna diagrama vhodne in izhodne spremenljivke bimetalnega regulatorja
4.   ?    blok shema regulacije z več povratnimi povezavami
5.   ?    blok shema regulacije s pomožnimi regulacijskimi krogi
6.   ?    blok shema regulacije večkratne regulacije

Kaj kaže slika?

1.   ?    izhodna karakteristika enosmernega generatorja
2.   ?    nezvezna regulacija temperature s pomočjo bimetala
3.   ?    časovna diagrama vhodne in izhodne spremenljivke bimetalnega regulatorja
4.   ?    blok shema regulacije z več povratnimi povezavami
5.   ?    blok shema regulacije s pomožnimi regulacijskimi krogi
6.   ?    blok shema regulacije večkratne regulacije

Kaj kaže slika?

1.   ?    izhodna karakteristika enosmernega generatorja
2.   ?    nezvezna regulacija temperature s pomočjo bimetala
3.   ?    časovna diagrama vhodne in izhodne spremenljivke bimetalnega regulatorja
4.   ?    blok shema regulacije z več povratnimi povezavami
5.   ?    blok shema regulacije s pomožnimi regulacijskimi krogi
6.   ?    blok shema regulacije večkratne regulacije

Kaj kaže slika?

1.   ?    izhodna karakteristika enosmernega generatorja
2.   ?    nezvezna regulacija temperature s pomočjo bimetala
3.   ?    časovna diagrama vhodne in izhodne spremenljivke bimetalnega regulatorja
4.   ?    blok shema regulacije z več povratnimi povezavami
5.   ?    blok shema regulacije s pomožnimi regulacijskimi krogi
6.   ?    blok shema regulacije večkratne regulacije

Kaj je neodvisna spremenljivka karakteristike na sliki?

1.   ?    vzbujalna napetost Uv
2.   ?    inducirana napetost E
3.   ?    tok skozi kotvo ali rotor generatorja Ik
4.   ?    krožna ali kotna hitrost omega

Kaj je odvisna spremenljivka karakteristike na sliki?

1.   ?    vzbujalna napetost Uv
2.   ?    inducirana napetost E
3.   ?    tok skozi kotvo ali rotor generatorja Ik
4.   ?    krožna ali kotna hitrost omega

Kaj se dogaja z izhodno inducirano napetostjo na sponkah enosmernega generatorja, če se vzbujalna napetost povečuje?

1.   ?    inducirana napetost se neenakomerno zmanjšuje
2.   ?    inducirana napetost se neenakomerno povečuje
3.   ?    inducirana napetost se enakomerno zmanjšuje
4.   ?    inducirana napetost se enakomerno povečuje
5.   ?    inducirana napetost se ne spreminja

Ali je enosmerni generator torej linearni ali nelinearni člen? Pomagaj si s karakteristiko in odgovorom na prejšnje vprašanje.

1.   ?    linearni člen
2.   ?    nelinearni člen

V kakšno vrsto regulacij lahko potem uvrstimo regulacijo izhodne napetosti enosmernega generatorja?

1.   ?    nelinearne regulacije
2.   ?    nezvezne regulacije
3.   ?    zvezne regulacije
4.   ?    regulacije s konstantno želeno vrednostjo
5.   ?    regulacije s spremenljivo želeno vrednostjo
6.   ?    regulacije z več povratnimi zankami
7.   ?    regulacije s pomožnimi regulacijskimi tokokrogi
8.   ?    večkratne regulacije

Kakšen tip regulatorja predstavlja bimetal v spodnji regulaciji temperature?

1.   ?    nezvezni dvopoložajni regulator
2.   ?    nezvezni tripoložajni regulator
3.   ?    zvezni regulator

V kakšno vrsto regulacij lahko potem uvrstimo regulacijo temperature s pomočjo bimetala?

1.   ?    nelinearne regulacije
2.   ?    nezvezne regulacije
3.   ?    zvezne regulacije
4.   ?    regulacije s konstantno želeno vrednostjo
5.   ?    regulacije s spremenljivo želeno vrednostjo
6.   ?    regulacije z več povratnimi zankami
7.   ?    regulacije s pomožnimi regulacijskimi tokokrogi
8.   ?    večkratne regulacije
9.   ?    adaptivne regulacije

Koliko izhodnih spremenljivk vsebuje regulacijski sistem na spodnji sliki?

1.   ?    1
2.   ?    2
3.   ?    3
4.   ?    4

Koliko regulacijskih prog torej vsebuje regulacijski sistem na spodnji sliki?

1.   ?    1
2.   ?    2
3.   ?    3
4.   ?    4

Ali regulacijska sistema na sliki vplivata eden na drugega? Oglej si natančno, kako sta medsebojno povezana.

1.   ?    ne, regulacijska sistema na sliki nikakor ne vplivata eden na drugega
2.   ?    da, vendar vpliva le regulacijski sistem z indeksom 1 na regulacijski sistem z indeksom 2, obratno pa ne velja
3.   ?    da, vendar vpliva le regulacijski sistem z indeksom 2 na regulacijski sistem z indeksom 1, obratno pa ne velja
4.   ?    da, oba sistema vplivata vzajemno eden na drugega

Koliko izhodnih spremenljivk vsebuje regulacijski sistem na spodnji sliki?

1.   ?    1
2.   ?    2
3.   ?    3
4.   ?    4

Koliko regulacijskih zank vsebuje regulacijski sistem na spodnji sliki?

1.   ?    1
2.   ?    2
3.   ?    3
4.   ?    4

Kateri od spodnjih opisov ustreza sliki?

1.   ?    Regulacijske zanke ali krogi imajo lahko razen glavne povratne zveze še notranje ali sekundarne povratne zveze. Te sekundarne povratne zveze lahko nastopajo same od sebe kot posledica fizikalnih lastnosti posameznega člena, lahko pa so uvedene zato, da izboljšamo lastnosti regulacije.
2.   ?    Značilen primer je kaskadna regulacija, pri kateri nastopata dva ali več regulatorjev, katerih regulacijski krogi se ne prepletajo. Tako zajema zunanja regulacijska zanka notranjo vedno v celoti. Notranji regulacijski krog je vedno mnogo hitrejši od nadrejenega zunanjega kroga. V bistvu lahko razumemo notranji regulacijski krog kot nekakšen hiter ojačevalnik.
3.   ?    Pri takih imamo dve ali več reguliranih veličin, ki imajo vsaka svojo želeno vrednost. Vsako veličino regulira poseben regulacijski krog. Ti posamezni krogi pa so med seboj povezani tako, da se spremembe v enem krogu poznajo tudi v drugih krogih. Tako dvojno regulacijo imamo pri povezanem obratovanju dveh električnih omrežij.

Kateri od spodnjih opisov ustreza sliki?

1.   ?    Regulacijske zanke ali krogi imajo lahko razen glavne povratne zveze še notranje ali sekundarne povratne zveze. Te sekundarne povratne zveze lahko nastopajo same od sebe kot posledica fizikalnih lastnosti posameznega člena, lahko pa so uvedene zato, da izboljšamo lastnosti regulacije.
2.   ?    Značilen primer je kaskadna regulacija, pri kateri nastopata dva ali več regulatorjev, katerih regulacijski krogi se ne prepletajo. Tako zajema zunanja regulacijska zanka notranjo vedno v celoti. Notranji regulacijski krog je vedno mnogo hitrejši od nadrejenega zunanjega kroga. V bistvu lahko razumemo notranji regulacijski krog kot nekakšen hiter ojačevalnik.
3.   ?    Pri takih imamo dve ali več reguliranih veličin, ki imajo vsaka svojo želeno vrednost. Vsako veličino regulira poseben regulacijski krog. Ti posamezni krogi pa so med seboj povezani tako, da se spremembe v enem krogu poznajo tudi v drugih krogih. Tako dvojno regulacijo imamo pri povezanem obratovanju dveh električnih omrežij.

Kateri od spodnjih opisov ustreza sliki?

1.   ?    Regulacijske zanke ali krogi imajo lahko razen glavne povratne zveze še notranje ali sekundarne povratne zveze. Te sekundarne povratne zveze lahko nastopajo same od sebe kot posledica fizikalnih lastnosti posameznega člena, lahko pa so uvedene zato, da izboljšamo lastnosti regulacije.
2.   ?    Značilen primer je kaskadna regulacija, pri kateri nastopata dva ali več regulatorjev, katerih regulacijski krogi se ne prepletajo. Tako zajema zunanja regulacijska zanka notranjo vedno v celoti. Notranji regulacijski krog je vedno mnogo hitrejši od nadrejenega zunanjega kroga. V bistvu lahko razumemo notranji regulacijski krog kot nekakšen hiter ojačevalnik.
3.   ?    Pri takih imamo dve ali več reguliranih veličin, ki imajo vsaka svojo želeno vrednost. Vsako veličino regulira poseben regulacijski krog. Ti posamezni krogi pa so med seboj povezani tako, da se spremembe v enem krogu poznajo tudi v drugih krogih. Tako dvojno regulacijo imamo pri povezanem obratovanju dveh električnih omrežij.

Kateri od spodnjih opisov ustreza regulacijam s pomožnimi regulacijskimi tokokrogi?

1.   ?    Regulacijske zanke ali krogi imajo lahko razen glavne povratne zveze še notranje ali sekundarne povratne zveze. Te sekundarne povratne zveze lahko nastopajo same od sebe kot posledica fizikalnih lastnosti posameznega člena, lahko pa so uvedene zato, da izboljšamo lastnosti regulacije.
2.   ?    Značilen primer je kaskadna regulacija, pri kateri nastopata dva ali več regulatorjev, katerih regulacijski krogi se ne prepletajo. Tako zajema zunanja regulacijska zanka notranjo vedno v celoti. Notranji regulacijski krog je vedno mnogo hitrejši od nadrejenega zunanjega kroga. V bistvu lahko razumemo notranji regulacijski krog kot nekakšen hiter ojačevalnik.
3.   ?    Pri takih imamo dve ali več reguliranih veličin, ki imajo vsaka svojo želeno vrednost. Vsako veličino regulira poseben regulacijski krog. Ti posamezni krogi pa so med seboj povezani tako, da se spremembe v enem krogu poznajo tudi v drugih krogih. Tako dvojno regulacijo imamo pri povezanem obratovanju dveh električnih omrežij.

Kateri od spodnjih opisov ustreza regulacijam z več povratnimi zvezami?

1.   ?    Regulacijske zanke ali krogi imajo lahko razen glavne povratne zveze še notranje ali sekundarne povratne zveze. Te sekundarne povratne zveze lahko nastopajo same od sebe kot posledica fizikalnih lastnosti posameznega člena, lahko pa so uvedene zato, da izboljšamo lastnosti regulacije.
2.   ?    Značilen primer je kaskadna regulacija, pri kateri nastopata dva ali več regulatorjev, katerih regulacijski krogi se ne prepletajo. Tako zajema zunanja regulacijska zanka notranjo vedno v celoti. Notranji regulacijski krog je vedno mnogo hitrejši od nadrejenega zunanjega kroga. V bistvu lahko razumemo notranji regulacijski krog kot nekakšen hiter ojačevalnik.
3.   ?    Pri takih imamo dve ali več reguliranih veličin, ki imajo vsaka svojo želeno vrednost. Vsako veličino regulira poseben regulacijski krog. Ti posamezni krogi pa so med seboj povezani tako, da se spremembe v enem krogu poznajo tudi v drugih krogih. Tako dvojno regulacijo imamo pri povezanem obratovanju dveh električnih omrežij.

Kateri od spodnjih opisov ustreza večkratnim regulacijam?

1.   ?    Regulacijske zanke ali krogi imajo lahko razen glavne povratne zveze še notranje ali sekundarne povratne zveze. Te sekundarne povratne zveze lahko nastopajo same od sebe kot posledica fizikalnih lastnosti posameznega člena, lahko pa so uvedene zato, da izboljšamo lastnosti regulacije.
2.   ?    Značilen primer je kaskadna regulacija, pri kateri nastopata dva ali več regulatorjev, katerih regulacijski krogi se ne prepletajo. Tako zajema zunanja regulacijska zanka notranjo vedno v celoti. Notranji regulacijski krog je vedno mnogo hitrejši od nadrejenega zunanjega kroga. V bistvu lahko razumemo notranji regulacijski krog kot nekakšen hiter ojačevalnik.
3.   ?    Pri takih imamo dve ali več reguliranih veličin, ki imajo vsaka svojo želeno vrednost. Vsako veličino regulira poseben regulacijski krog. Ti posamezni krogi pa so med seboj povezani tako, da se spremembe v enem krogu poznajo tudi v drugih krogih. Tako dvojno regulacijo imamo pri povezanem obratovanju dveh električnih omrežij.

Kako imenujemo skupino regulacij, ki jih opisujejo te vrstice:
To so regulacije s samodejnim prilagajanjem. Te regulacije uporabljamo v primerih, ko se spreminja značaj reguliranca. Takšen primer je v letalski ali raketni tehniki. Ko leti raketa skozi različno goste zračne gmote in z različnimi hitrostmi, jo zaradi spremenjenih fizikalnih pogojev ne moremo opisati z istimi enačbami. Enkratno nastavljen regulator rakete v spremenjenih pogojih ne more voditi optimalno. Regulacijski sistem mora imeti možnost prilagajanja spremembam v regulirancu.

1.   ?    nelinearne regulacije
2.   ?    nezvezne regulacije
3.   ?    zvezne regulacije
4.   ?    regulacije s konstantno želeno vrednostjo
5.   ?    regulacije s spremenljivo želeno vrednostjo
6.   ?    regulacije z več povratnimi zankami
7.   ?    regulacije s pomožnimi regulacijskimi tokokrogi
8.   ?    večkratne regulacije
9.   ?    adaptivne regulacije