Med naštetimi izberi nalogo regulacijskega ojačevalnika moči.

1.   ?    merjenje dejanske vrednosti regulirane veličine
2.   ?    dajanje želene vrednosti regulirane veličine
3.   ?    primerjanje dejanske in želene vrednosti regulirane veličine
4.   ?    povečanje energijskega nivoja izhodnega signala regulatorja in neposredno vplivanje na regulirani sistem

Kaj kaže slika?

1.   ?    blok shemo regulacijske proge
2.   ?    blok shemo regulacije izhodne napetosti sinhronskega generatorja
3.   ?    blok shemo regulacije hitrosti vrtenja enosmernega motorja
4.   ?    regulacijo električnega toka skozi breme

Kateri blok na spodnji sliki predstavlja regulacijski ojačevalnik moči?

1.   ?    regulator
2.   ?    generator impulzov
3.   ?    tiristorski usmernik
4.   ?    sinhronski generator
5.   ?    merilni člen
6.   ?    filter
7.   ?    usmernik
8.   ?    bipolarni tranzistor T1
9.   ?    bipolarni tranzistor T2

Kaj kaže slika?

1.   ?    blok shemo regulacijske proge
2.   ?    blok shemo regulacije izhodne napetosti sinhronskega generatorja
3.   ?    blok shemo regulacije hitrosti vrtenja enosmernega motorja
4.   ?    regulacijo električnega toka skozi breme

Kateri blok na spodnji sliki predstavlja regulacijski ojačevalnik moči?

1.   ?    regulator
2.   ?    generator impulzov
3.   ?    tiristorski usmernik
4.   ?    sinhronski generator
5.   ?    merilni člen
6.   ?    filter
7.   ?    usmernik
8.   ?    bipolarni tranzistor T1
9.   ?    bipolarni tranzistor T2

Kaj kaže slika?

1.   ?    blok shemo regulacijske proge
2.   ?    blok shemo regulacije izhodne napetosti sinhronskega generatorja
3.   ?    blok shemo regulacije hitrosti vrtenja enosmernega motorja
4.   ?    regulacijo električnega toka skozi breme

Kateri blok na spodnji sliki predstavlja regulacijski ojačevalnik moči?

1.   ?    regulator
2.   ?    generator impulzov
3.   ?    tiristorski usmernik
4.   ?    sinhronski generator
5.   ?    merilni člen
6.   ?    filter
7.   ?    usmernik
8.   ?    bipolarni tranzistor T1
9.   ?    bipolarni tranzistor T2

Kaj kaže slika?

1.   ?    blok shemo regulacijske proge
2.   ?    blok shemo regulacije izhodne napetosti sinhronskega generatorja
3.   ?    blok shemo regulacije hitrosti vrtenja enosmernega motorja
4.   ?    regulacijo električnega toka skozi breme

Kateri element na spodnji sliki predstavlja regulacijski ojačevalnik moči?

1.   ?    regulator
2.   ?    generator impulzov
3.   ?    tiristorski usmernik
4.   ?    sinhronski generator
5.   ?    merilni člen
6.   ?    filter
7.   ?    usmernik
8.   ?    bipolarni tranzistor T1
9.   ?    bipolarni tranzistor T2

Kaj kaže slika?

1.   ?    električni ojačevalnik moči
2.   ?    hidravlični ojačevalnik moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalnik moči

Kaj kaže slika?

1.   ?    električni ojačevalnik moči
2.   ?    hidravlični ojačevalnik moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalnik moči

Kaj kaže slika?

1.   ?    električni ojačevalnik moči
2.   ?    hidravlični ojačevalnik moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalnik moči

Kaj kaže slika?

1.   ?    električni ojačevalnik moči
2.   ?    hidravlični ojačevalnik moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalnik moči

Kateri opis ustreza sliki?

1.   ?    Osnovna naloga tega ojačevalnika je enaka nalogi električnega ojačevalnika, le da je medij (ali sredstvo), po katerem se energija prenaša, drugačen. Pri teh ojačevalnikih je medij hidravlično olje. Skozi krmilno šobo dovajamo hidravlično olje pod pritiskom p0. Šobo lahko pomikamo levo ali desno; ta pomik opravlja regulator električno ali mehansko. S premikom krmilne šobe se spremenita tlaka p1 in p2, kar vpliva na premik bata v hidravličnem cilindru. Hitrost premika bata v cilindru je sorazmerna razliki tlakov p1 in p2. Hidravlične ojačevalnike uporabljamo v primerih, ko so potrebne velike energije. Taki primeri so regulacije pomikov vodilnih in gonilnih lopatic turbine.
2.   ?    Za majhne moči od nekaj W do nekaj deset W prevladujejo tranzistorski ojačevalniki s komplementarnimi tranzistorji v protitaktni vezavi. Take ojačevalnike uporabljajo za krmiljenje servomotorjev in servoventilov.
   V regulacijah števila vrtljajev in napetosti pa so prisotni tokovi, ki jih s tranzistorji ni mogoče krmiliti. V takih primerih uporabljamo tiristorska vezja. Za manjše in srednje moči uporabljamo enofazne omrežno vodene tiristorske usmernike, za velike moči oziroma toke pa trifazne mostične omrežno vodene usmernike s tiristorji.
   
3.   ?    V teh ojačevalnikih prenaša energijo suh zrak. Slabost zraka v primerjavi s hidravličnim oljem je ta, da je stisljiv. Ga pa je v primerjavi s hidravličnim oljem laže krmiliti. Ti sistemi so primerni za uporabo v okoljih z agresivno atmosfero. Take pogoje srečamo v industriji precej pogosto. Za krmiljenje tlaka p1 uporabljamo gibljivo membrano, ki jo deformira vhodni krmilni tlak pvh. Pri povečanju krmilnega tlaka se membrana usloči navzgor in ploščica P močneje pripre šobo. Tlak p1 se zaradi tega poveča.

Kateri opis ustreza sliki?

1.   ?    Osnovna naloga tega ojačevalnika je enaka nalogi električnega ojačevalnika, le da je medij (ali sredstvo), po katerem se energija prenaša, drugačen. Pri teh ojačevalnikih je medij hidravlično olje. Skozi krmilno šobo dovajamo hidravlično olje pod pritiskom p0. Šobo lahko pomikamo levo ali desno; ta pomik opravlja regulator električno ali mehansko. S premikom krmilne šobe se spremenita tlaka p1 in p2, kar vpliva na premik bata v hidravličnem cilindru. Hitrost premika bata v cilindru je sorazmerna razliki tlakov p1 in p2. Hidravlične ojačevalnike uporabljamo v primerih, ko so potrebne velike energije. Taki primeri so regulacije pomikov vodilnih in gonilnih lopatic turbine.
2.   ?    Za majhne moči od nekaj W do nekaj deset W prevladujejo tranzistorski ojačevalniki s komplementarnimi tranzistorji v protitaktni vezavi. Take ojačevalnike uporabljajo za krmiljenje servomotorjev in servoventilov.
   V regulacijah števila vrtljajev in napetosti pa so prisotni tokovi, ki jih s tranzistorji ni mogoče krmiliti. V takih primerih uporabljamo tiristorska vezja. Za manjše in srednje moči uporabljamo enofazne omrežno vodene tiristorske usmernike, za velike moči oziroma toke pa trifazne mostične omrežno vodene usmernike s tiristorji.
   
3.   ?    V teh ojačevalnikih prenaša energijo suh zrak. Slabost zraka v primerjavi s hidravličnim oljem je ta, da je stisljiv. Ga pa je v primerjavi s hidravličnim oljem laže krmiliti. Ti sistemi so primerni za uporabo v okoljih z agresivno atmosfero. Take pogoje srečamo v industriji precej pogosto. Za krmiljenje tlaka p1 uporabljamo gibljivo membrano, ki jo deformira vhodni krmilni tlak pvh. Pri povečanju krmilnega tlaka se membrana usloči navzgor in ploščica P močneje pripre šobo. Tlak p1 se zaradi tega poveča.

Kateri opis ustreza sliki?

1.   ?    Osnovna naloga tega ojačevalnika je enaka nalogi električnega ojačevalnika, le da je medij (ali sredstvo), po katerem se energija prenaša, drugačen. Pri teh ojačevalnikih je medij hidravlično olje. Skozi krmilno šobo dovajamo hidravlično olje pod pritiskom p0. Šobo lahko pomikamo levo ali desno; ta pomik opravlja regulator električno ali mehansko. S premikom krmilne šobe se spremenita tlaka p1 in p2, kar vpliva na premik bata v hidravličnem cilindru. Hitrost premika bata v cilindru je sorazmerna razliki tlakov p1 in p2. Hidravlične ojačevalnike uporabljamo v primerih, ko so potrebne velike energije. Taki primeri so regulacije pomikov vodilnih in gonilnih lopatic turbine.
2.   ?    Za majhne moči od nekaj W do nekaj deset W prevladujejo tranzistorski ojačevalniki s komplementarnimi tranzistorji v protitaktni vezavi. Take ojačevalnike uporabljajo za krmiljenje servomotorjev in servoventilov.
   V regulacijah števila vrtljajev in napetosti pa so prisotni tokovi, ki jih s tranzistorji ni mogoče krmiliti. V takih primerih uporabljamo tiristorska vezja. Za manjše in srednje moči uporabljamo enofazne omrežno vodene tiristorske usmernike, za velike moči oziroma toke pa trifazne mostične omrežno vodene usmernike s tiristorji.
   
3.   ?    V teh ojačevalnikih prenaša energijo suh zrak. Slabost zraka v primerjavi s hidravličnim oljem je ta, da je stisljiv. Ga pa je v primerjavi s hidravličnim oljem laže krmiliti. Ti sistemi so primerni za uporabo v okoljih z agresivno atmosfero. Take pogoje srečamo v industriji precej pogosto. Za krmiljenje tlaka p1 uporabljamo gibljivo membrano, ki jo deformira vhodni krmilni tlak pvh. Pri povečanju krmilnega tlaka se membrana usloči navzgor in ploščica P močneje pripre šobo. Tlak p1 se zaradi tega poveča.

Kateri opis ustreza sliki?

1.   ?    Osnovna naloga tega ojačevalnika je enaka nalogi električnega ojačevalnika, le da je medij (ali sredstvo), po katerem se energija prenaša, drugačen. Pri teh ojačevalnikih je medij hidravlično olje. Skozi krmilno šobo dovajamo hidravlično olje pod pritiskom p0. Šobo lahko pomikamo levo ali desno; ta pomik opravlja regulator električno ali mehansko. S premikom krmilne šobe se spremenita tlaka p1 in p2, kar vpliva na premik bata v hidravličnem cilindru. Hitrost premika bata v cilindru je sorazmerna razliki tlakov p1 in p2. Hidravlične ojačevalnike uporabljamo v primerih, ko so potrebne velike energije. Taki primeri so regulacije pomikov vodilnih in gonilnih lopatic turbine.
2.   ?    Za majhne moči od nekaj W do nekaj deset W prevladujejo tranzistorski ojačevalniki s komplementarnimi tranzistorji v protitaktni vezavi. Take ojačevalnike uporabljajo za krmiljenje servomotorjev in servoventilov.
   V regulacijah števila vrtljajev in napetosti pa so prisotni tokovi, ki jih s tranzistorji ni mogoče krmiliti. V takih primerih uporabljamo tiristorska vezja. Za manjše in srednje moči uporabljamo enofazne omrežno vodene tiristorske usmernike, za velike moči oziroma toke pa trifazne mostične omrežno vodene usmernike s tiristorji.
   
3.   ?    V teh ojačevalnikih prenaša energijo suh zrak. Slabost zraka v primerjavi s hidravličnim oljem je ta, da je stisljiv. Ga pa je v primerjavi s hidravličnim oljem laže krmiliti. Ti sistemi so primerni za uporabo v okoljih z agresivno atmosfero. Take pogoje srečamo v industriji precej pogosto. Za krmiljenje tlaka p1 uporabljamo gibljivo membrano, ki jo deformira vhodni krmilni tlak pvh. Pri povečanju krmilnega tlaka se membrana usloči navzgor in ploščica P močneje pripre šobo. Tlak p1 se zaradi tega poveča.

Katera vrsta regulacijskih ojačevalnikov moči ustreza opisu?
Osnovna naloga tega ojačevalnika je enaka nalogi električnega ojačevalnika, le da je medij (ali sredstvo), po katerem se energija prenaša, drugačen. Pri teh ojačevalnikih je medij hidravlično olje. Skozi krmilno šobo dovajamo hidravlično olje pod pritiskom p0. Šobo lahko pomikamo levo ali desno; ta pomik opravlja regulator električno ali mehansko. S premikom krmilne šobe se spremenita tlaka p1 in p2, kar vpliva na premik bata v hidravličnem cilindru. Hitrost premika bata v cilindru je sorazmerna razliki tlakov p1 in p2. Hidravlične ojačevalnike uporabljamo v primerih, ko so potrebne velike energije. Taki primeri so regulacije pomikov vodilnih in gonilnih lopatic turbine.

1.   ?    električni ojačevalniki moči
2.   ?    hidravlični ojačevalniki moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalniki moči

Katera vrsta regulacijskih ojačevalnikov moči ustreza opisu?
Za majhne moči od nekaj W do nekaj deset W prevladujejo tranzistorski ojačevalniki s komplementarnimi tranzistorji v protitaktni vezavi. Take ojačevalnike uporabljajo za krmiljenje servomotorjev in servoventilov.
V regulacijah števila vrtljajev in napetosti pa so prisotni tokovi, ki jih s tranzistorji ni mogoče krmiliti. V takih primerih uporabljamo tiristorska vezja. Za manjše in srednje moči uporabljamo enofazne omrežno vodene tiristorske usmernike, za velike moči oziroma toke pa trifazne mostične omrežno vodene usmernike s tiristorji.

1.   ?    električni ojačevalniki moči
2.   ?    hidravlični ojačevalniki moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalniki moči

Katera vrsta regulacijskih ojačevalnikov moči ustreza opisu?
V teh ojačevalnikih prenaša energijo suh zrak. Slabost zraka v primerjavi s hidravličnim oljem je ta, da je stisljiv. Ga pa je v primerjavi s hidravličnim oljem laže krmiliti. Ti sistemi so primerni za uporabo v okoljih z agresivno atmosfero. Take pogoje srečamo v industriji precej pogosto. Za krmiljenje tlaka p1 uporabljamo gibljivo membrano, ki jo deformira vhodni krmilni tlak pvh. Pri povečanju krmilnega tlaka se membrana usloči navzgor in ploščica P močneje pripre šobo. Tlak p1 se zaradi tega poveča.

1.   ?    električni ojačevalniki moči
2.   ?    hidravlični ojačevalniki moči
3.   ?    pnevmatski ojačevalniki moči