Kaj je neodvisna spremenljivka v diagramu na sliki?

1.   ?    razmerje frekvenc "omega" in "omega0"
2.   ?    čas
3.   ?    električni tok
4.   ?    električna napetost
5.   ?    absolutna vrednost ojačenja regulatorja Fr
6.   ?    fazni kot med vhodno in izhodno spremenljivko regulatorja "fi"

Kako imenujemo diagram na sliki?

1.   ?    frekvenčna karakteristika
2.   ?    časovni diagram
3.   ?    UI karakteristika

Kaj je odvisna spremenljivka v diagramu na sliki?

1.   ?    razmerje frekvenc "omega" in "omega0"
2.   ?    čas
3.   ?    električni tok
4.   ?    električna napetost
5.   ?    absolutna vrednost ojačenja regulatorja Fr
6.   ?    fazni kot med vhodno in izhodno spremenljivko regulatorja "fi"

Kako lahko tudi imenujemo frekvenčno karakteristiko na sliki?

1.   ?    amplitudni potek
2.   ?    fazni potek

Kaj je neodvisna spremenljivka v diagramu na sliki?

1.   ?    razmerje frekvenc "omega" in "omega0"
2.   ?    čas
3.   ?    električni tok
4.   ?    električna napetost
5.   ?    absolutna vrednost ojačenja regulatorja Fr
6.   ?    fazni kot med vhodno in izhodno spremenljivko regulatorja "fi"

Kaj je odvisna spremenljivka v diagramu na sliki?

1.   ?    razmerje frekvenc "omega" in "omega0"
2.   ?    čas
3.   ?    električni tok
4.   ?    električna napetost
5.   ?    absolutna vrednost ojačenja regulatorja Fr
6.   ?    fazni kot med vhodno in izhodno spremenljivko regulatorja "fi"

Kako lahko tudi imenujemo frekvenčno karakteristiko na sliki?

1.   ?    amplitudni potek
2.   ?    fazni potek

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90°pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.

Kateri od spodnjih opisov ustreza frekvenčni karakteristiki na sliki?

1.   ?    P regulator: Amplitudni potek je konstanten in neodvisen od frekvence. Fazni potek je enak 0° pri vseh frekvencah.
2.   ?    I regulator: Amplitudni potek tega regulatorja je padajoča funkcija in je torej frekvenčno odvisen. Amplituda izhodnega signala z večanjem frekvence pada. Fazni potek I regulatorja je konstanten. Fazni kot j znaša -90° in je neodvisen od frekvence. Izhodna veličina zaostaja za vhodno veličino. To nam pove negativni predznak faznega kota. Posledica je ta, da je I regulator počasen.
3.   ?    PI regulator: Amplitudni potek je tak, da ojačenje pri nizkih frekvencah pada, od določene frekvence naprej pa je konstantno. Pri nizkih frekvencah se PI regulator obnaša kot I regulator, pri visokih pa kot P regulator. Podobno lahko vidimo pri faznem poteku tega regulatorja.
   Fazni potek pokaže, da nizkih frekvencah izhodni signal zaostaja za vhodnim. Fazni kot j se giba od vrednosti -90° pri frekvenci 0Hz, kar je značilno za I regulator, do vrednosti 0°, ki je značilna za P regulator. Vpliv P regulatorja se veča s frekvenco!
   
4.   ?    PD regulator: Za amplitudni potek tega regulatorja je značilno, da je ojačenje pri nizkih frekvencah neodvisno od frekvence vzbujalnega sinusnega signala. Pri nizkih frekvencah igra odločilno vlogo P regulator. Pri visokih frekvencah pa ojačenje narašča, prevladuje vpliv D regulatorja.
   Pri faznem poteku lahko ugotovimo, da znaša fazni premik med vhodno in izhodno napetostjo pri nizkih frekvencah 0°, kar pomeni, da prevladuje vpliv P regulatorja. Pri visokih frekvencah pa fazni kot narašča od 0°, do +90°. V pliv D regulatorja postaja torej odločilen šele pri visokih frekvencah.
   
5.   ?    PID regulator: Ta regulator je sestavljen iz treh osnovnih regulatorjev: P, I in D regulatorja. Tudi njegov amplitudni in fazni potek sta tako nekakšni sestavljanki potekov osnovnih regulatorjev.