Način naslavljanja pove, na kakšen način in kje je shranjena informacija o operandih.  

1.Vsebovano naslavljanje

2. Sprotno ali takojšnje naslavljanje

3. Neposredno naslavljanje

4. Posredno indeksno naslavljanje

5. Relativno naslavljanje

Vsebovano naslavljanje (Inherent Addressing)

Pri tem načinu naslavljanja je določilo operanda skrito v operacijski kodi, zato je prevedena koda takega ukaza enozložna. Operand se pri tem naslavljanju nahaja v enem ali dveh registrih CPE enote. Ukazi, ki uporabljajo to vrsto naslavljanja, nimajo poleg tega, nobenih drugih načinov naslavljanja.

Primer: 

Na vrh 

Sprotno ali takojšnje naslavljanje (Immediate Addressing)

Za to naslavljanje je značilno, da določilo operanda predstavlja kar enozložni ali dvozložni operand- torej konstanto. Ta tip naslavljanja določa znak # pred operandom.

 Primer: 

Na vrh

Neposredno naslavljanje (Direct Addressing in Extended Addressing)

Neposredno naslavljanje ima dve obliki: direktno in razširjeno. Za obe vrsti naslavljanj je značilno, da predstavlja določilo operanda kar naslov operanda - torej neposredno določa mesto, kjer se operand nahaja.

Direktno naslavljanje vsebuje en sam zlog določila operanda, kar pomeni, da pokriva le začetne naslove od $00 do $FF.

Razširjeno naslavljanje pa vključuje 16-bitno določilo operanda, zato naslovi pokrivajo celotno naslovno področje mikroprocesorja.

Primer: 

Na vrh

Posredno indeksno naslavljanje (Index Addressing)

Pri tej obliki naslavljanja ne podajamo naslova operanda neposredno v ukazu samem, ampak določimo le odmik od nekega vnaprej določenega naslova. Ta naslov je shranjen v indeksnem registru X, po katerem se naslavljanje tudi imenuje. Procesor torej dobi naslov operanda posredno, tako, da ga izračuna iz vsebine X registra, ki ji prišteje podan 8-bitni odmik, ki je nepredznačen - to pomeni le pozitiven.

Primer: 

Na vrh

Relativno naslavljanje (Relative Addressing)

Tudi ta vrsta naslavljanja predstavlja posredno naslavljanje. Če je bilo indeksno naslavljanje povezano z vsebino X registra, je relativno naslavljanje povezano z vsebino programskega števca PC. Tudi pri tej obliki naslavljanja podajamo 8-bitni odmik, ki pa je izražen v obliki dvojiškega komplementa, kar pomeni, da je lahko pozitiven ali negativen.

Ker se to naslavljanje uporablja le pri vejitvenih (branch) ukazih, to pomeni, da se po izvršitvi tega ukaza program veji naprej največ za 127 zlogov ali nazaj največ za 128 zlogov. Procesor določi naslov vejitve tako, da vsebini programskega števca prišteje predznačeno dolžino skoka, ki je podana kot določilo operanda.

Primer: 

Na vrh

Nazaj