"Editor" je programsko okno, v katerem pišemo in urejamo (editiramo) izvorni program v zbirnem jeziku mikrokontrolerja MC6803. Datoteka, ki jo tako ustvarimo, ima privzet podaljšek ".asm".

Kadar pišemo program,  ga popravljamo, spremljamo izvajanje programa ali če postavljamo prekinitvene točke, imamo odprto to okno. Pravzaprav je to osnovno okno za uporabo simulatorja MC6803.

Okno ima po zagonu programa določeno velikost, ki jo lahko po potrebi prilagajamo, tako kot vsako okno v "Windows" okolju.

Nekaj osnovnih pravil, ki se jih držimo pri pisanju programa:

• Prva kolona je rezervirana za imena (label) spremenljivk in drugih naslovov

• V prvo kolono nikoli ne pišemo ukaza. Običajno se ukaz prične v osmi, deseti ali katerikoli drugi koloni. Pišemo tako, da imamo navpično poravnavo skozi cel program: imena so poravnana po kolonah, prav tako mnemoniki, pa tudi komentarji, kar pripomore k boljši preglednosti in razumevanju programa.

• Vrstico s komentarjem pričenjamo z zvezdico v prvi koloni. Komentar, ki pa sledi ukazu, se od ukaza loči s presledkom, ki mu ponavadi dodamo še nek razpoznavni znak - običajno je to zvezdica ali podpičje, ki mu sledi poljuben komentar.

• K večji preglednosti programa pripomorejo tudi barvne oznake teksta. Tako se ukazi, ki jih razume simulator, obarvajo belo s poudarjenim tiskom, imena spremenljivk so rumeno obarvana, števila zeleno. Bele barve je tudi komentar, vendar tisk ni poudarjen.

• Za večjo preglednost lahko spuščamo poljubno število praznih vrstic.

• Vrstica naj ne bo predolga. V oknu naj bo vedno vidna cela vrstica. Komentar raje podaljšamo v naslednjo vrstico ali celo v več vrstic

• Glej primere programov v imeniku  C:\Program Files\MC6803 simulator\Primeri.

• Tako kot se v kateremkoli računalniku program nikoli ne zaključi, poskrbimo tudi za naš program, da "teče" v neskončni zanki. Če se program "konča" in procesor "ne ve", kje nadaljevati, nas simulator na to opozori z izpisom "Kam pa sedaj?".

Poljuben del programa lahko izberemo, prenašamo, kopiramo, izrežemo, tako kot je običajno v "Windows" programih.

V zgornjem levem kotu okna je prikazana celotna pot datoteke, ki je odprta, v spodnjem levem kotu pod drsnikom pa je prikazana številka vrstice in kolone, v kateri se trenutno nahaja kazalec (cursor).

V veliko pomoč pri preizkušanju programa je tudi prikaz naslova spremenljivke, konstante, podprograma, itd. v pomnilniku. Do njega pridemo tako, da se s kazalcem pomaknemo nad ime (naziv, label), ki določa spremenljivko, konstanto, itd. in enkrat kliknemo.

Med izvajanjem programa ne moremo programa editirati ali kakorkoli drugače posegati vanj. Izvajanje programa moramo prej zaustaviti z izbiro "Stop" ali "Pavza".

Nazaj