Programa ni možno uspešno preizkušati, če nimamo vpogleda v pomnilnik na poljuben naslov, kjer lahko tudi spreminjamo vsebine. To nam omogoča okno s prikazom naslovnega pomnilniškega prostora procesorja.

Okno naslovnega prostora sestavljajo tri kolone: v prvi je naslov lokacije, v drugi pa njena vsebina. Obe vrednosti sta izraženi v heksadecimalni obliki. V tretjem stolpcu je prikazan ASCII znak (če je seveda "prikazljiv"), ki odgovarja heksadecimalni vrednosti v pomnilniku na tem naslovu.

Vsebine v pomnilniku so še posebej označene glede na to, od kod izvirajo.

• Prvotna vsebina v pomnilniku nima nobene dodatne oznake ob vrednosti.

• Vsebina, ki se naloži kot prevedena koda, se nahaja v okroglih oklepajih.

• Vsebino, ki se vpiše na določen naslov med izvajanjem programa, pa prepoznamo po oglatih oklepajih.

S smernima puščicama, ki se nahajata v oknu naslovnega prostora, se lahko premikamo zvezno k višjim ali k nižjim naslovom.

Puščica v desno odpre vnosno polje, v katero vpišemo nov naslov (v heksadecimalni obliki), na katerega želimo, da se premakne prikaz vsebin naslovnega prostora. Vsebino na izbranem naslovu lahko tudi poljubno spreminjamo  (z dvojnim klikom na naslov pomnilniškega prostora).

Vsebina okna se med izvajanjem programa premika tako, da se v oknu vedno nahajajo vsebine, ki jih trenutno uporablja procesor. Včasih pa to ni zaželeno, ker se osredotočimo na točno določeno vsebino, na točno določenem naslovu. V takem primeru naslove v oknu "zamrznemo" (tipka z oznako "X" se spremeni v oznako "O") tako, da se spreminjajo le še vsebine na teh naslovih.

V oknu naslovnega prostora se pojavijo (prave) vsebine šele po nalaganju programa v pomnilnik.

Nazaj