Programa
ni možno uspešno preizkušati, če nimamo vpogleda v pomnilnik na poljuben
naslov, kjer lahko tudi spreminjamo vsebine. To nam omogoča okno s prikazom
naslovnega pomnilniškega prostora procesorja.
Okno
naslovnega prostora sestavljajo tri kolone: v
prvi je naslov lokacije, v drugi pa njena vsebina. Obe vrednosti sta izraženi
v heksadecimalni obliki. V tretjem
stolpcu je prikazan ASCII znak (če je seveda "prikazljiv"), ki
odgovarja heksadecimalni vrednosti v pomnilniku na tem naslovu.
Vsebine
v pomnilniku so še posebej označene glede na to, od kod izvirajo.
Prvotna
vsebina v pomnilniku nima nobene dodatne oznake ob vrednosti.
Vsebina,
ki se naloži kot prevedena koda, se nahaja v
okroglih oklepajih.
Vsebino,
ki se vpiše na določen naslov med izvajanjem programa, pa prepoznamo po
oglatih
oklepajih.
S
smernima puščicama, ki se nahajata v oknu naslovnega prostora, se lahko
premikamo zvezno k višjim ali k nižjim naslovom.
Puščica
v desno odpre vnosno polje, v katero vpišemo nov naslov (v heksadecimalni
obliki), na katerega želimo, da se premakne prikaz vsebin naslovnega prostora. Vsebino
na izbranem naslovu lahko tudi poljubno spreminjamo
(z dvojnim klikom na naslov pomnilniškega prostora).
Vsebina
okna se med izvajanjem programa premika tako, da se v oknu vedno nahajajo
vsebine, ki jih trenutno uporablja procesor. Včasih pa to ni zaželeno, ker se
osredotočimo na točno določeno vsebino, na točno določenem naslovu. V takem
primeru naslove v oknu
"zamrznemo" (tipka z oznako "X" se spremeni v oznako
"O") tako, da se spreminjajo le še vsebine na teh naslovih.
V
oknu naslovnega prostora se pojavijo (prave) vsebine šele po nalaganju programa
v pomnilnik.