|
 
|
Ogrodje omrežja sestavlja hrbtenica(angl. Backbone) omrežja računalnikov, na to
hrbtenico pa so prek vozlišč povezana lokalna omrežja (ali druge hrbtenice)
in individualni uporabniki. Hrbtenica Arnesa je povezana v evropsko omrežje,
v Sloveniji pa izgleda takole:
Več o Arnesovi hrbtenici...
 |
Arnes je organizacija, ki v Sloveniji dodeljuje IP številke računalnikom
v lokalnih mrežah. Lokalne mreže pa razdelimo glede na
financiranje na:
 | komercialne: uporabniki plačujejo pravico dostopa, npr. mesečno
naročnino (pri nas so to: Siol, K2.net,
...). Tako omrežje se financira iz naročnin. Kako izbrati
ponudnika internetnih storitev? Preberite članek... |
| nekomercialne: uporabniki imajo pravico do dostopa zaradi
svojega statusa (npr. raziskovalci, učitelji, dijaki, ...).
Tako omrežje se financira iz javnih sredstev. Uporabniki plačujejo
le povezavo. Kako dijak pridobi pravico do dostopa? Več... |
Vsak uporabnik si lahko pridobi pravico do dostopa. Internetni ponudnik dodeli
IP številko računalnika in uporabniško
geslo. Internetni ponudniki pa nudijo še druge
storitve.
|
|
|
IP številke so sestavljene iz štirih števil (vsaka ima lahko
vrednost od 0 do 255): npr. 193.2.1.66 je IP številka Arnesovega strežnika.
IP številka določa natančen položaj računalnika v
svetovnem omrežju (hrbtenico in LAN). Za to, da se številke pravilno dodeljujejo,
skrbijo organizacije, ki dodeljujejo po sistemu DNS
(angl. Domain Name Service) tudi logična imena. V Sloveniji je to
Arnes, v evropskem merilu RIPE (angl. Reseau IP Europeens), za Azijo
in Ameriko pa sta to APNIC (Asia-Pacific Network Information Center)
in ARIN (American Registry for Internet Numbers).
Logična (mnemonična) imena strežnikov
Na podlagi IP številke se strežnikom (angl. Server), ki so neprekinjeno povezani
v Internet in nudijo informacije, dodeljujejo tudi logična (DNS)
imena. Sestavljena so iz različnih delov: vrsta storitve, ime strežnika
in (poddomene) vrhnje domene. Pr.: Logično ime arnesovega strežnika www.arnes.si
si razložimo takole:
| www |
vrsta storitve: svetovni splet |
| arnes |
ime strežnika |
| si |
vrhnja domena |
Vrhnje domene
delimo na ameriške in neameriške.
Nekaj primerov najdete v naslednji tabeli:
|
|
|
com
|
gospodarske organizacije
|
si
|
Slovenija
|
edu
|
izobraževalne organizacije
|
at
|
Avstrija
|
gov
|
vladne (brez vojske) organizacije
|
au
|
Avstralija
|
mil
|
vojaške organizacje
|
de
|
Nemčija
|
org
|
raziskovalne, neprofitne organizacije
|
cz
|
Češka |
net
|
organizacije, ki skrbijo za omrežja
|
es
|
Španija |
|
Računalnik mora imeti potrebno:
| strojno (modem ali pretvornik, mrežno kartico) in |
| programsko opremo (operacijski sistem mora podpirati IP
protokol) za uporabo storitve:
 | svetovnega spleta oz. brskanje po spletnih straneh brskalnik
(angl. Browser), ki prenese spletno stran na uporabnikov
računalnik in jo prikaže. Npr. Internet Explorer, Netscape,
Opera,...., |
| elektronska pošta programe
za e-pošto npr. Outlook, Outlook Express, Pegasus
Mail, Eudora,... |
|
Uporabniki lahko povežejo svoj računalnik s strežnikom
internetnega ponudnika na različne načine. Individualni uporabniki
ponavadi uporabijo klicne povezave ali povezave preko kabelske TV
linije (oz. ADSL), skupine uporabnikov (npr. večje organizacije) pa izberejo
stalno povezavo, ki je tudi bolj kvalitetna. Povezave delimo glede
na način klica in zmogljivost.
| Delitev glede na način klica:
|
Klicna povezava
je povezava, ki se vzpostavi samo v
primeru, ko želi uporabnik na kakšnem računalniku v omrežju
poslati ali sprejeti podatek iz Interneta. Primer klicne
povezave je povezava preko ISDN (hitrost
64-128 Mb/s) ali
analognega telefonskega omrežja
(hitrost 30 Kb/s).
|
|
|
je povezava, pri kateri je računalnik
stalno povezan z Internetom. Primer stalne povezave je npr. optična
povezava (hitrost 100 Mb/s), preko omrežja operaterjev kabelske
TV, ADSL (angl. Asymmetric
Digital Subscriber Line) (hitrost 512 Kb/s), zakupljenega
podatkovnega voda (hitrost 155 Mb/s), preko omrežja za blokovno
posredovanje, preko brezžične ali 10/100 Mb/s Ethernet
povezave.
|
| Delitev glede na zmogljivost:
Zmogljivost dostopa je lastnost povezave, ki določa, s kakšno
hitrostjo (v b/s) lahko uporabnik sprejema podatke iz
Interneta oziroma jih v omrežje Internet pošilja. Za lokalna
omrežja je pomemben tudi podatek, koliko uporabnikov računalniškega omrežja
lahko uporablja storitve Interneta hkrati.
|
Manj zmogljiva povezava
je klicna povezava preko analognega
telefonskega omrežja (hitrost 30 Kb/s).
|
|
Bolj zmogljiva povezava
|
je klicna povezava preko digitalnega
telefonskega omrežja (ISDN) (hitrost 64-128 Kb/s)
|
Najbolj zmogljiva povezava
|
|
|
se gibljejo od (30)
128 Kb/s (manj zmogljive) do 155 Mb/s (stalne povezave: najeti
vodi).
Praktično je 1 bit približno 1 prejeti ali oddani znak (npr. črka)
v sekundi. Torej: linija, ki dopušča:
30 Kb/s
|
pomeni, da prejmemo ali oddamo približno
|
3 850
|
znakov v sekundi
|
128 Kb/s
|
16 500
|
10 Mb/s
|
1 300 000
|
Izmenjava podatkov med računalniki poteka po predpisanem dogovoru:
protokolu TCP/IP (Transfer Control Protocol / Internet Protokol). Vsak
prenos je opremljen z IP številkami računalnikov,
ki povedo, kam naj podatki gredo in kam naj se vrnejo.
|
