ŠTEVILČENI TIPI

Primer programa ------> ENUM.CPP

Program  ENUM.CPP podaja primer s številčenim tipom spremenljivke. Tak tip uporabljamo pri  C++ podobno kot pri   ANSI-C, vendar je tudi nekaj razlik. Ključna besedica  enum ni obvezna.  Tako je vrstici 8 opuščena, v vrstici 9 pa jo uporabljamo.

Pomembna razlika je tudi v načinu uporabe številčenega tipa. Pri C je to kar tip int, pri C++ pa je to poseben tip. S tako spremenljivko ne moremo delati matematičnih operacij in ji ne moremo prirediti celoštevilčnih vrednosti. Ne moremo je povečevati ali zmanjševati. kot pri C. Za kaj takega je nujna uporaba kaste (cast), kot to vidimo v vrstici 11.
 
 

PREPROSTA STRUKTURA

Primer programa ------> STRUCTUR.CPP

Program  STRUCTUR.CPP ponazoruje preprosto strukturo. Spominja nas na zapis v ANSI-C, le da ključne besede  struct ne potrebujemo  pri definicijah spremenljivk takega tipa (lahko pa jo uporabimo).
 
 

PREPROST RAZRED

Primer programa ------> CLASS1.CPP

Program  CLASS1.CPP podaja naš prvi razred v C++.  V vrstici 4 opazimo ključno besedo class, ki je uporabljena na popolnoma enak način, kot prej ključna beseda struct. Konstrukta sta si podobna, kasneje bomo spoznali, v čem se razlikujeta.

Beseda animal v vrstici 4 je ime razreda in v vrsticah 13 do 15 definiramo več spremenljivk tega tipa.  Pri teh definicijah spremenljivk lahko besedico  class tudi opustimo. V predhodnem programu smo deklarirali 5 spremenljivk tipa strukture, v tem pa smo deklarirali 5 objektov, ki sodijo v nek razred!! .

Tako kot je morda naš pes Sultan le poseben primer (oziroma instanca)  iz družine oziroma razreda psov, je tudi tu vsak objekt posebna instanca iz določenega razreda. Ideja posplošenih razredov je tako uporabna, da imamo na tržišču programske opreme  knjižnjice prefabriciranih razredov. Tako imamo na voljo razrede, ki omogočajo realizacijo skladov, seznamov, čakalnih vrst ipd.

V vrstici 6 zasledimo ključno besedo public, ki ji sledi dvopičje. To je potrebno zato, ker so običajno spremenljivke nekega razreda privatne in do njih javno ne moremo dostopati.

PROSTE UNIJE C++

Primer programa ------> UNIONEX.CPP

Primer proste unije zasledimo v programu  UNIONEX.CPP. Pri  ANSI-Cmoramo vse unije imenovati, če jih hočemo uporabljati, to pa ne velja za C++. Tu imamo možnost neimenovanih, prostih unij.
 

KONVERZIJE TIPOV C++

Primer programa ------> TYPECONV.CPP

Program  TYPECONV.CPP ponazoruje, da poteka pri C++ konverzija tipov podatkov enako kot pri  ANSI-C, imamo pa še nekaj dodatnih možnosti.

Vrstice 10do 17 uporabljajo dobro znane kaste.  Primeri v vrsticah 19 do 26 pa so specifični za  C++ , saj poteka zahtevek po konverziji tako, kot če bi klicali funkcije.