 |
Prevajalnik razlikuje velike in male črke v našem programu.
Program v jeziku C ima podobno strukturo, kot na primer programi v pascalu.
Namesto besed begin in enduporabljamo
zaviti oklepaj in zaklepaj. Namesto glavnega programa imamo v kodi obvezno
funkcijo main(). Seveda so tudi druge
razlike (poglej na primer zapis komentarja), ki pa pravega programerja
ne smejo motiti.
|
 |
Skoraj ni programa, ki ne bi imel na začetku navedenih "header"
datotek, ki jih mora prevajalnik vkljuciti v program.
Prav tako je običajno, da v programu uporabljamo funkcije, ki so na voljo v posebnih "knjiznjicah". |
 |
Program v jeziku C zapisemo v datoteko, ki ima koncnico
.c
Sam prevajalnik ima vec podmodulov. Eden od njih je predprocesor, ki obravnava razlicna navodila oziroma direktive. Te se tipicno zacno z znakom #. Datoteka s prevodom izvornega programa ima kratico .o (objektna datoteka). Prevedeni program ima obicajno ime a.out, vendar mu normalno damo bolj pametno ime. |
| cc program.c | Izvedljivi program bo imel ime a.out |
| cc -o test program.c | Izvedljivi program bo imel ime test |
| cc file1.o file2.o ...... -o test | Izvedljivi program povežemo iz že prevedenih datotek, brez ponovnega prevajanja |
| cc program.c -o test -lm | Izvedljivi program smo dobili tako, da smo mu povezali še matematično
knjižnico
(v izvorni kodi programa bi morali navesti ime zaglavne datoteke
o matematični knjižnici s stavkom
|
| cc prog.c -L/home/myname/mylibs mylib.a | Izvedljivemu programu hočemo navezati svojo knjižnico, za katero moramo navesti tudi njeno lokacijo na disku. |
Za konec še veljaven in delujoč primer, zaradi katerega boste C zasovražili.