Te�aj C  Poglavje 1

Za�nimo

KAJ JE IDENTIFIKATOR?

Preden lahko za�nete delati v kateremkoli programskem jeziku, morate vedeti, kako poimenovati identifikatorje. Identifikator uporabljamo za poimenovanje katerekoli spremenljivke, funkcije, podatkovne strukture itd. V programskem jeziku C , je le-ta kombinacija alfanumeri�nih znakov, prvi mora biti �rka ali pod�rtaj, naslednji pa so lahko katerekoli �rke, �tevilke ali pod�rtaj.

Ko imenujemo identifikator, se moramo dr�ati dveh pravil:
 


KAKO PA JE S POD�RTAJEM?

Pod�rtaj se lahko uporablja kot del imena spremenljivke in lahko veliko prispeva k berljivosti napisane kode. Uporablja ga mnogo (vendar ne vsi) izku�enih C-jevskih programerjev. Nekaj pod�rtajev je za primer uporabljenih
tudi v tem te�aju. Ker ve�ina prevajalnikov uporablja pod�rtaj kot prvi znak za notranjo predstavitev imena spremenljivke, je priporo�ljivo, da pod�rtaja ne uporabljate na za�etku imen, da bi se izognili konfliktu dveh imen. Bolj natancno, imena z dvema pod�rtajema so rezervirana za prevajalnik kot tudi tista, ki se za�nejo s pod�rtajem, Drugi znak pa je velika �rka. �e bo ena od stvari v na�inu va�ega programiranja to, da kot prvo �rko imena ne boste
uporabili pod�rtaja, se boste izognili imenskim konfliktom s sistemom.

Dajanje opisnih imen spremenljivkam bo mo�no izbolj�alo berljivost programa in vam bo v zelo veliko korist. Programerji v Pascalu in Adi ponavadi uporabljajo dolga opisna imena, medtem ko C-jevski programerji ponavadi
uporabljajo kratka, nejasna imena. Ve�ina primerov programov v tem te�aju ravno zato uporablja kratka imena, vseeno pa je v njih nekaj dalj�ih imen za ilustracijo.

REZERVIRANE BESEDE

V C-ju je 32 besed definiranih kot rezerviranih besed. Le-te imajo vnaprej definiran pomen in jih ne moremo uporabiti v druge namene v C-jevskem programu.  Prevajalniki jih uporabljajo kot pomo� pri prevajanju programov, vedno pa so te besede pisane z malimi �rkami. Sledi kompleten seznam teh besed:

     auto       double     int        struct
     break      else       long       switch
     case       enum       register   typedef
     char       extern     return     union
     const      float      short      unsigned
     continue   for        signed     void
     default    goto       sizeof     volatile
     do         if         static     while
Va� prevajalnik lahko kot dodatek tem besedam rezervira �e kak�no. �e je temu tako, bodo te besede zapisane v dokumentaciji, katero ste dobili skupaj z va�im prevajalnikom. Vsaka od besed v tem seznamu bo v tem te�aju
definirana, nazorno prikazana in uporabljena v primeru.

POTREBUJEMO PODATKE IN PROGRAM

Vsak ra�unalni�ki program uporablja dve bistveni stvari : podatke ter samo programsko kodo. Obe sta med seboj tesno povezani in previdno na�rtovanje obeh bo imelo za posledico dobro na�rtovan in napisan program. �al pa ni
mo�no na�rtovanje enega brez dobrega poznavanja drugega. IZato bo ta te�aj skakal naprej in nazaj po u�nih metodah pisanja programov ter metodah dobre definicije podatkov. Poskusite slediti te�aju in dobro boste razumeli oboje. Vseskozi pa se morate zavedati, da, �eprav izgleda v�asih bolje takoj za�eti s pisanjem programa, pa bo �as, ki ga boste porabili za na�rtovanje podatkovnih struktur, dobro izrabljen, kar se bo pokazalo v kvaliteti kon�nega programa.

KAKO JE TA TE�AJ NAPISAN?

Ko si boste ogledovali primere programov, boste ugotovili, da je vsak program kompleten. Nikjer ni samo delov programa, ki bi lahko bili nejasni. To vam omogo�a, da vidite vse, kar je potrebno za uporabo delov jezika C, ki
so takrat predstavljeni. Nekateri te�aji, ki sem jih videl, uporabljajo malo kompleksnih primerov, s katerimi v bistvu �tudenta �e bolj zmedejo. Ta te�aj je ravno nasprotje tega, saj si prizadeva predstaviti vsak nov vidik
programiranja tako enostavno, kot to kontekst dovoljuje.

Skozi celoten te�aj bodo rezervirane besede, imena spremenljivk in imena funkcij pisana z mastno pisavo kot pomo� pri jasnosti tecaja. Ti pojmi bodo med potekom te�aja kompletno definirani.

REZULTAT IZVEDBE

Rezultat izvedbe programa bo podan kot komentar na koncu vsakega programa za�en�i s �etrtim programom v drugem poglavju. �e ste prepri�ani, da popolnoma razumete program, boste rezultat izvedbe pogledali, da preverite, �e res razumete tudi rezultat. V tem primeru vam ne bo potrebno prevesti in izvesti vsakega programa. Za vas pa bi bila dobra vaja, da bi nekatere od teh programov vseeno prevedli in izvedli, saj vsi prevajalniki za C ne
prika�ejo natan�no enakih rezultatov in ker morate dodobra spoznati svoj prevajalnik.

Primer programa ------> FIRSTEX.C

�e tega �e niste storili, bi bilo priporo�ljivo, da bi prevedli in izvedli FIRSTEX.C, da preverite, �e je va� C prevajalnik pravilno nalo�en in �e pravilno deluje. Naj vas zaenkrat �e ne skrbi, kaj program to�no naredi. V
primernem trenutku ga boste popolnoma razumeli.

Ta program bo prevedel in izvedel vsak dober C-jevski prevajalnik

�E BESEDA O PREVAJALNIKIH

Vsi primeri programov se bodo pravilno prevedli in izvedli z vsakim dovolj dobrim prevajalnikom za C, ki ustreza ANSI-C standardu. Nekateri prevajalniki so postali �e zelo kompleksni in jih zato C-jevski programerji-za�etniki te�ko uporabljajo, nekateri pa prevajajo in zgradijo le programe za Microsoft Windows. Na sre�o pa ima ve�ina
prevajalnikov za C mo�nost prevajanja vsakega standardnega programa, pisanega v C-ju za DOS okolje in ki ne vsebuje nobenih Windows raz�iritev.
Za zmo�nosti in omejitve svojega prevajalnika preglejte njegovo dokumentacijo. �e �e niste kupili prevajalnika za C, bi bilo dobro, �e bi kupili takega, ki je kompatibilen z ANSI-C standardom, in ima mo�nost
tvoriti zagonske datoteke, ki delujejo pod DOS-om, �e nameravate uporabljati DOS operacijski sistem.

ODGOVORI NA VAJE IZ PROGRAMIRANJA

Na koncu ve�ine poglavij so vaje iz programiranja. Preden si ogledate odgovore ( vsi se nahajajo v datoteki cans.zip ) , poskusite sami re�iti te naloge tako, da si pridobite nekaj programerskih izku�enj. Re�itve teh nalog so podane za takrat, ko ste na nekem problemu popolnoma obti�ali in ne veste, kako bi ga re�ili. Tile odgovori niso edine re�itve teh nalog, saj vedno obstaja vec na�inov, kako nekaj sprogramirati, pa� pa so namenjemi ilustraciji enega od na�inov, kako re�iti dolo�en problem.

Vse re�itve so v izvornih datotekah poimenovanih kot CHnn_m.C, kjer je nn �tevilka poglavja, m pa je �tevilka naloge. �e je zahtevan ve� kot en odgovor, pa �tevilki naloge sledijo �e crke A, B, ali C.

Povratek na kazalo

Naprej na poglavje 2


Copyright  1988-1997 Coronado Enterprises - Last update, March 15, 1997
Prevedel: Sa�o Kuntari�