Za�nimo
KAJ JE IDENTIFIKATOR?
Preden lahko za�nete delati v kateremkoli programskem jeziku, morate vedeti, kako poimenovati identifikatorje. Identifikator uporabljamo za poimenovanje katerekoli spremenljivke, funkcije, podatkovne strukture itd. V programskem jeziku C , je le-ta kombinacija alfanumeri�nih znakov, prvi mora biti �rka ali pod�rtaj, naslednji pa so lahko katerekoli �rke, �tevilke ali pod�rtaj.
Ko imenujemo identifikator, se moramo dr�ati dveh pravil:
KAKO PA JE S POD�RTAJEM?
Pod�rtaj se lahko uporablja kot del imena spremenljivke in lahko veliko
prispeva k berljivosti napisane kode. Uporablja ga mnogo (vendar ne vsi)
izku�enih C-jevskih programerjev. Nekaj pod�rtajev je za primer uporabljenih
tudi v tem te�aju. Ker ve�ina prevajalnikov uporablja pod�rtaj kot
prvi znak za notranjo predstavitev imena spremenljivke, je priporo�ljivo,
da pod�rtaja ne uporabljate na za�etku imen, da bi se izognili konfliktu
dveh imen. Bolj natancno, imena z dvema pod�rtajema so rezervirana za prevajalnik
kot tudi tista, ki se za�nejo s pod�rtajem, Drugi znak pa je velika �rka.
�e bo ena od stvari v na�inu va�ega programiranja to, da kot prvo �rko
imena ne boste
uporabili pod�rtaja, se boste izognili imenskim konfliktom s sistemom.
Dajanje opisnih imen spremenljivkam bo mo�no izbolj�alo berljivost programa
in vam bo v zelo veliko korist. Programerji v Pascalu in Adi ponavadi uporabljajo
dolga opisna imena, medtem ko C-jevski programerji ponavadi
uporabljajo kratka, nejasna imena. Ve�ina primerov programov v tem
te�aju ravno zato uporablja kratka imena, vseeno pa je v njih nekaj dalj�ih
imen za ilustracijo.
REZERVIRANE BESEDE
V C-ju je 32 besed definiranih kot rezerviranih besed. Le-te imajo vnaprej definiran pomen in jih ne moremo uporabiti v druge namene v C-jevskem programu. Prevajalniki jih uporabljajo kot pomo� pri prevajanju programov, vedno pa so te besede pisane z malimi �rkami. Sledi kompleten seznam teh besed:
auto double int struct break else long switch case enum register typedef char extern return union const float short unsigned continue for signed void default goto sizeof volatile do if static whileVa� prevajalnik lahko kot dodatek tem besedam rezervira �e kak�no. �e je temu tako, bodo te besede zapisane v dokumentaciji, katero ste dobili skupaj z va�im prevajalnikom. Vsaka od besed v tem seznamu bo v tem te�aju
POTREBUJEMO PODATKE IN PROGRAM
Vsak ra�unalni�ki program uporablja dve bistveni stvari : podatke ter
samo programsko kodo. Obe sta med seboj tesno povezani in previdno na�rtovanje
obeh bo imelo za posledico dobro na�rtovan in napisan program. �al pa ni
mo�no na�rtovanje enega brez dobrega poznavanja drugega. IZato bo ta
te�aj skakal naprej in nazaj po u�nih metodah pisanja programov ter metodah
dobre definicije podatkov. Poskusite slediti te�aju in dobro boste razumeli
oboje. Vseskozi pa se morate zavedati, da, �eprav izgleda v�asih bolje
takoj za�eti s pisanjem programa, pa bo �as, ki ga boste porabili za na�rtovanje
podatkovnih struktur, dobro izrabljen, kar se bo pokazalo v kvaliteti kon�nega
programa.
KAKO JE TA TE�AJ NAPISAN?
Ko si boste ogledovali primere programov, boste ugotovili, da je vsak
program kompleten. Nikjer ni samo delov programa, ki bi lahko bili nejasni.
To vam omogo�a, da vidite vse, kar je potrebno za uporabo delov jezika
C, ki
so takrat predstavljeni. Nekateri te�aji, ki sem jih videl, uporabljajo
malo kompleksnih primerov, s katerimi v bistvu �tudenta �e bolj zmedejo.
Ta te�aj je ravno nasprotje tega, saj si prizadeva predstaviti vsak nov
vidik
programiranja tako enostavno, kot to kontekst dovoljuje.
Skozi celoten te�aj bodo rezervirane besede, imena spremenljivk in imena funkcij pisana z mastno pisavo kot pomo� pri jasnosti tecaja. Ti pojmi bodo med potekom te�aja kompletno definirani.
REZULTAT IZVEDBE
Rezultat izvedbe programa bo podan kot komentar na koncu vsakega programa
za�en�i s �etrtim programom v drugem poglavju. �e ste prepri�ani, da popolnoma
razumete program, boste rezultat izvedbe pogledali, da preverite, �e res
razumete tudi rezultat. V tem primeru vam ne bo potrebno prevesti in izvesti
vsakega programa. Za vas pa bi bila dobra vaja, da bi nekatere od teh programov
vseeno prevedli in izvedli, saj vsi prevajalniki za C ne
prika�ejo natan�no enakih rezultatov in ker morate dodobra spoznati
svoj prevajalnik.
Primer programa ------> FIRSTEX.C
�e tega �e niste storili, bi bilo priporo�ljivo, da bi prevedli in izvedli
FIRSTEX.C, da preverite, �e je va� C prevajalnik pravilno nalo�en in �e
pravilno deluje. Naj vas zaenkrat �e ne skrbi, kaj program to�no naredi.
V
primernem trenutku ga boste popolnoma razumeli.
Ta program bo prevedel in izvedel vsak dober C-jevski prevajalnik
�E BESEDA O PREVAJALNIKIH
Vsi primeri programov se bodo pravilno prevedli in izvedli z vsakim
dovolj dobrim prevajalnikom za C, ki ustreza ANSI-C standardu. Nekateri
prevajalniki so postali �e zelo kompleksni in jih zato C-jevski programerji-za�etniki
te�ko uporabljajo, nekateri pa prevajajo in zgradijo le programe za Microsoft
Windows. Na sre�o pa ima ve�ina
prevajalnikov za C mo�nost prevajanja vsakega standardnega programa,
pisanega v C-ju za DOS okolje in ki ne vsebuje nobenih Windows raz�iritev.
Za zmo�nosti in omejitve svojega prevajalnika preglejte njegovo dokumentacijo.
�e �e niste kupili prevajalnika za C, bi bilo dobro, �e bi kupili takega,
ki je kompatibilen z ANSI-C standardom, in ima mo�nost
tvoriti zagonske datoteke, ki delujejo pod DOS-om, �e nameravate uporabljati
DOS operacijski sistem.
ODGOVORI NA VAJE IZ PROGRAMIRANJA
Na koncu ve�ine poglavij so vaje iz programiranja. Preden si ogledate odgovore ( vsi se nahajajo v datoteki cans.zip ) , poskusite sami re�iti te naloge tako, da si pridobite nekaj programerskih izku�enj. Re�itve teh nalog so podane za takrat, ko ste na nekem problemu popolnoma obti�ali in ne veste, kako bi ga re�ili. Tile odgovori niso edine re�itve teh nalog, saj vedno obstaja vec na�inov, kako nekaj sprogramirati, pa� pa so namenjemi ilustraciji enega od na�inov, kako re�iti dolo�en problem.
Vse re�itve so v izvornih datotekah poimenovanih kot CHnn_m.C, kjer je nn �tevilka poglavja, m pa je �tevilka naloge. �e je zahtevan ve� kot en odgovor, pa �tevilki naloge sledijo �e crke A, B, ali C.