�TEVIL�ENI TIPI

Primer programa ------> ENUM.CPP

Program  ENUM.CPP podaja primer s �tevil�enim tipom spremenljivke. Tak tip uporabljamo pri  C++ podobno kot pri   ANSI-C, vendar je tudi nekaj razlik. Klju�na besedica  enum ni obvezna.  Tako je vrstici 8 opu��ena, v vrstici 9 pa jo uporabljamo.

Pomembna razlika je tudi v na�inu uporabe �tevil�enega tipa. Pri C je to kar tip int, pri C++ pa je to poseben tip. S tako spremenljivko ne moremo delati matemati�nih operacij in ji ne moremo prirediti celo�tevil�nih vrednosti. Ne moremo je pove�evati ali zmanj�evati. kot pri C. Za kaj takega je nujna uporaba kaste (cast), kot to vidimo v vrstici 11.
 
 

PREPROSTA STRUKTURA

Primer programa ------> STRUCTUR.CPP

Program  STRUCTUR.CPP ponazoruje preprosto strukturo. Spominja nas na zapis v ANSI-C, le da klju�ne besede  struct ne potrebujemo  pri definicijah spremenljivk takega tipa (lahko pa jo uporabimo).
 
 

PREPROST RAZRED

Primer programa ------> CLASS1.CPP

Program  CLASS1.CPP podaja na� prvi razred v C++.  V vrstici 4 opazimo klju�no besedo class, ki je uporabljena na popolnoma enak na�in, kot prej klju�na beseda struct. Konstrukta sta si podobna, kasneje bomo spoznali, v �em se razlikujeta.

Beseda animal v vrstici 4 je ime razreda in v vrsticah 13 do 15 definiramo ve� spremenljivk tega tipa.  Pri teh definicijah spremenljivk lahko besedico  class tudi opustimo. V predhodnem programu smo deklarirali 5 spremenljivk tipa strukture, v tem pa smo deklarirali 5 objektov, ki sodijo v nek razred!! .

Tako kot je morda na� pes Sultan le poseben primer (oziroma instanca)  iz dru�ine oziroma razreda psov, je tudi tu vsak objekt posebna instanca iz dolo�enega razreda. Ideja posplo�enih razredov je tako uporabna, da imamo na tr�i��u programske opreme  knji�njice prefabriciranih razredov. Tako imamo na voljo razrede, ki omogo�ajo realizacijo skladov, seznamov, �akalnih vrst ipd.

V vrstici 6 zasledimo klju�no besedo public, ki ji sledi dvopi�je. To je potrebno zato, ker so obi�ajno spremenljivke nekega razreda privatne in do njih javno ne moremo dostopati.

PROSTE UNIJE C++

Primer programa ------> UNIONEX.CPP

Primer proste unije zasledimo v programu  UNIONEX.CPP. Pri  ANSI-Cmoramo vse unije imenovati, �e jih ho�emo uporabljati, to pa ne velja za C++. Tu imamo mo�nost neimenovanih, prostih unij.
 

KONVERZIJE TIPOV C++

Primer programa ------> TYPECONV.CPP

Program  TYPECONV.CPP ponazoruje, da poteka pri C++ konverzija tipov podatkov enako kot pri  ANSI-C, imamo pa �e nekaj dodatnih mo�nosti.

Vrstice 10do 17 uporabljajo dobro znane kaste.  Primeri v vrsticah 19 do 26 pa so specifi�ni za  C++ , saj poteka zahtevek po konverziji tako, kot �e bi klicali funkcije.