Propustnost sistema poveča tudi primerna strategija razvrščanja zahtevkov dostopov do diska.
Najbolj preprosta strategija je tipa FCFS (first come first served). Po tej se zahtevki za pomik glave diska obravnavajo v enakem vrstnem redu, v katerem tudi prihajajo. Nedvomno je tak algoritem tudi enako pravičen za vse zahtevke, zanesljivo pa s stališča propustnosti ni optimalen.
Druga strategija bi lahko kot kriterij za izbiro naslednjega zahtevka imela najkrajši pomik glave In s tem povezan čas pomika). Taki strategiji pravimo SSTF (Shortest Seek Time First). Tak algoritem daje žal prednost notranjim sledem diska, zunanje pa pridejo manjkrat na vrsto. Obstaja celo nevarnost stradanja.
Tretji princip je znan pod imenom SCAN. Glava se premika v dani (preferenčni) smeri in izpolnjuje zahtevke. Tudi tu pridejo zunanje sledi manjkrat na vrsto, kot notranje. Je pa varianca izpolnjevanja zahtevkov bolj stabilna.
Alternativa strategiji SCAN je strategija N-SCAN (Next scan). Pri tej obravnava sistem le tiste zahtevke v preferenčni smeri, ki jih ľe ima na seznamu, novinci pa morajo počakati naslednji obhod.
Končno imamo tudi strategijo C-SCAN (Circular scan). Pri tem se glava po vsakem obhodu takoj vrne za začetek, ne da bi pri tem pomiku obravnavala zahtevkov. Algoritem je zato do vseh zahtevkov enako pravičen.
Navedene strategije ponazoruje tudi spodnja slika. Predpostavimo, da
so v čakalni vrsti zahtevki 1, 2, 3 in 4, zahtevek 5 pa se jim pridruži
malo kasneje.
Interaktivni primeri
primer1
primer2