Komunikacijski protokoli

Ko govorimo o računalniških komunikacijah, mislimo na povezavo uporabnika z računalnikom in računalnika z računalnikom.

Če želimo, da bo računalnik razumel našo sporočilo, moramo naše sporočilo najprej pretvoriti v obliko, ki je računalniku poznana. Zato vsak znak, ki ga vnesemo v računalnik ustrezno kodiramo v zaporedje samih ničel in enic.

S tem smo vzpostavili stik z računalnikom. Ko želimo, da bi to sporočilo, ki smo ga vnesli v svoj računalnik lahko sprejel drug računalnik, ki je v povezavi z našim, moramo zagotoviti komunikacijo med računalnikoma. Komunikacija na nivoju računalnikov poteka na podoben način, kot komunikacija med ljudmi. Ljudje, ki želijo med seboj komunicirati, morajo poznati besede in slovnična pravila. Dva, ki pa govorita različni jezik, potrebujeta prevajalca. Prav tako računalniki pri svojem povezovanju uporabljajo računalniški jezik. Ta je strukturiran v obliki dogovorjenih pravil in postopkov, ki jim pravimo protokoli. Zato računalnika, ki uporabljata različne protokole, potrebujeta posrednika, ki bi znal te protokole ustrezno pretvoriti.

Protokol je računalniški jezik, strukturiran v obliki različnih pravil, dogovorov in postopkov, ki vodijo in opravljajo prenos informacij.

Znotraj OSI referenčnega modela so predstavljene naslednje večje skupine protokolov: LAN protokoli,WAN protokoli, usmerjevalni (routing) protokoli in usmerjani (routed) protokoli, ki bodo podrobneje opisani kasneje.