Kaj dela HTTP?
S pomočjo HTTP-ja nam je omogočeno iskanje po Internet spletu, prebiranje (branje) in kopiranje. Iščemo, beremo in kopiramo lahko tekste, zvok, video in vse druge elemente hiperteksta. Je protokol, ki združuje tudi druge protokole (ftp je samo za kopiranje, GOPHER se uporablja za iskanje,... HTTP pa je protokol, ki vse to omogoča).
HTTP je tudi uporabljan kot genetski protokol za komunikacijo med odjemalci in proxi strežniki, ki združujejo druge Internet protokole, kot so:
1.) File Transfer Protocol (FTP)
2.) Simple Mail Transfer Protocol (SMTP)
3.) Network News Transfer Protocol (NNTP)
3.) WAIS
5.) Gopher
6.) Telnet in TN3270
HTTP dela na principu odjemalec/strežnik. HTTP dovoljuje "računalniku A" (odjemalec), da vspostavi zvezo z "računalnikom B" (strežnik) in zrazi zahtevo. Strežnik sprejme povezavo sproženo od odjemalca in se nanjo odzove. HTTP pove vir za katerega se odjemalec zanima in narekuje strežniku, katere akcije mora izpeljati, da bo prišel do vira. Na primer, ko kliknete na enega izmed podčrtanih hipertekst linkov, definirate željeni vir in zahtevate od strežnika, da pošlje nazaj željeni vir v formatu, ki ga računalnik zna prikazati. PRIMER.
Da pa se željeni vir najde imamo takoimenovani URI ali URL. URL (Univers Resurse Location). URI (Univers Resurse Identification). URI in URL sta univerzalna identifikator in se med seboj ne razlikujeta. Če želimo zagotoviti neomejeno življensko dobo HTTP objektov, je potrebno, da je identifikacija sporočila unikatna in se ne spreminja. Dokument ima lahko samo eno identifikacijo. Niti dva dokumenta, čeprav samo različne verzije, ne moreta imeti enake identifikacije. Vsak objekt (dokument) HTTP-ja , če ga želimo poiskati, mora imeti URI (svojo identifikacijo). Večkrat lahko naletimo pri surfanju po internetu na različna sporočila s strani URL-ja. Ta se pojavljajo predvsem, če se iskana stran ne nahaja več na istem naslovu, če imamo prepovedan dostop do iskane strani, ali če so kakšne druge težave pri prenašanju ali iskanju željene strani.