Internet-omrezje omrezij je svet, ki se iri z ogromno hitrostjo, je svet, ki ne pozna meja in je svet, ki vsak dan privablja nove in nove mnozice ljudi. Pristop do Internetovih uslug je mozen, kadar uporabljamo racunalnik, ki je vkljucen v njegovo fizicno omrezje. Za racunalnike, vkljucene v omrezje Internet pravimo, da gostijo omrezje, tako, da fraza gostitelj omrezja predstavlja racunalnik, ki je prikljucen v Internetovo omrezje. Za samo fizicno omrezje je popolnoma vseeno kakne racunalnike uporabljamo za prikljucitev v vanj. Velika verjetnost obstaja, da bomo prek Interneta komunicirali z racunalniki vseh vrst (osebni racunalniki-PC, superracunalniki, paralelni racunalniki, veliki racunalniki, supermikro racunalniki,...). Za primer osebne prijave pri komercialnem Internet posredniku, uporabljamo klic racunalnika, ki je prikljucen na omrezje Internet s pomocjo modema. Tu je potrebno povedati, da je hitrost izmenjave informacij med racunalnikom in omrezjem omejena s kvaliteto telefonske linije in hitrostjo modema. Telefonska povezava za dostop do omrezja Internet je pravzaprav le zacasni podaljek fizicnega omrezja. Pravo Internetovo fizicno omrezje se zacne ele pri racunalniku na katerega se prikljucimo. Priklop racunalnika v lokalno omrezje Internet je obicajno stvar njegove prikljucitve v lokalno omrezje, ki je nadalje povezano v Internet. Vsepovsod v okviru univerzitetnih sredic ali podjetij obstajajo lokalna omrezja. V primeru, da je lokalno omrezje povezano v Internet, je tako mozen dostop do Interneta preko racunalnika v lokalnem omrezju. Lokalna omrezja obicajno povezuje sistem kablov, ki omogoca delovanje omrezja na kratke razdalje (manj kot 1,5 km). Pogost fizicni medij za lokalna omrezja je Ethernet. V vsakem lokalnem omrezju, povezanem v Internet se nekje nahaja usmerjevalnik (ang. router). To je racunalnik, ki pomaga premostiti razliko med medijem, ki ga uporablja lokalno omrezje in medkrajevno linijo, ki omogoca dostop do omrezja Internet. V splonem lahko recemo, da je usmerjevalnik poseben kos strojne opreme, ki posamezna omrezja povezuje z Internetom. Usmerjevalnik pocne kar nekaj stvari, toda najpomembneja je ta, da poskrbi za pravilen pretok informacij med posameznimi kraji. Ko podatki pridejo do usmerjevalnika, ta preveri ali morajo skozenj. Ce je odgovor priterdilen, skua podatke poslati po najbolji poti. Samo delovanje Interneta je zelo podobno delovanju potne sluzbe. V tem primeru delujejo usmerjevalniki podobno kot krajevne potne izpostave. Ko potni urad dobi pismo, najprej preveri, ali je naslovnik na njegovem obmocju. Ce ni, polje pismo po najbolji poti do urada, ki je naslovniku najblizji. Ce je urad manji, gre pismo najprej do bliznjega vecjega urada, ki ga preusmeri do vecjega v blizini naslovnika in tako naprej. Ena od funkcij usmerjevalnika je tudi ta, da med seboj izolira lokalno omrezje in omrezje Internet. Tako je lokalno omrezje zavarovano pred obdelavo velikega prometa, poleg tega pa je Internet zaciten pred prekinitvami delovanja (chrash), ki so vsesploen problem lokalnih omrezij. Medkrajevni deli Internetovega fizicnega omrezja so posebej v ta namen dolocene telefonske linije, zato omrezje Internet ni razirjeno v krajih, ki nimajo telefonskega omrezja, ki je primerno za prenos podatov. Deli vzhodne Evrope, Afrika in Azija imajo tako slabe internet povezave, kot npr. ZDA, Evropa ali Japonska.