Ker binarne datoteke potujejo čez različne operacijske sisteme in računalnike ,kjer lahko povzroćijo veliko zmede, so vse binarne datoteke prevedene v zakodiran niz v ASCII jeziku. Najbolj pogost način kodiranja je "3 v 4" kodranje, kjer so trije 8 bitni byti raztegnjeni v štiri 6 bitne byte. Šest bitni byte je navadno razdeljen v niz 64-tih ASCII znakov. Pogosta kodirna načina sta še UU in XX, podobna predhodnemu načinu z drugačno razdelitvijo ASCII znakov. Uporabniki pa lahko naredijo svoje lastne načine kodiranja z kodirnimi tabelami, v katerih se kodiranje začne ukazom begin in konča z end. Base-64 je novejša "3 v 4" kodirna shema, ki jo uporablja MIME (Multipurpose Internet Mail Extensions) standard, ki ima nekaj prednosti pred UU in XX kodirnimi načini (ne uporablja ukazov end in begin ).
Za izvedbo lastne kodirne sheme, izberemo 64 različnih ASCII znakov in jih vnesemo v Custom Encoding Tabele v Configure Attachments meniju. To možnost uporabljamo, ko ne moremo uporabiti ostalih kodirnih operacij. Velike binarne datoteke pri kodiranju in pošiljanju razdeljene na več manjših delov, ki iz lokalnega strežnika prihajajo v neurejenem vrstnem redu.
WinVn poišče sled med deli datoteke kot prihajajo iz strežnika, jih dekodira, shrani dele, ki so izven niza in nato sestavlja razdrobljeno datoteko. V primeru, ko niso najdeni vsi deli kodirane datoteke, bo program shranil kolikor je možno.
V ne-MIME pošiljkah , ni pravih standardov za pregledovanje imena datotek, številke posameznega dela in število delov za vsak kodiran blok. Mnogi koderji, zato podatke o tem namestijo v naslovno vrstico vsakega bloka in v naslove za vnos besedila. MIME podpira standard "3 v 4" kodiranja in zapakira članke v natančne protokole, ki opisujejo vsebino, tipe in večdelno sledenje podatkom. Torej za MIME pripete datoteke ni potrebno vedeti ime datoteke in številko dela. Ker mnogo računalnikov podpira standard MIME, ga tudi WinVN, vendar ni vezan izključno nanj.