Usmerjevalni algoritmi se izvrujejo s pomocjo usmerjevalnih
protokolov. Usmerjevalni protokoli ne le, da definirajo metricne
vrednosti za optimalne usmerjevalne izracune, ampak tudi
definirajo velicino, vsebino in frekvenco izmenjave sporocil.
Usmerjevalni protokol vsebuje poseben usmerjevalni algoritem.
Fizikalno je to programska oprema, ki izracuna usmerjevalne poti
skozi mrezo.
Usmerjevalni protokoli vkljucujejo naslednje protokole:
- IGRP (Interior Gateway Routing Protocol)
- OSPF (Open Shortest Path First)
- IS-IS (Intermediate System to Intermediate System)
- RIP (Routing Information Protocol).
RIP: RIP je vektor razdalje, ki je bil prvotno izdelan za PUP
(Xerox PARC Universal Protocol, leta 1980) in je bil uporabljen
za XNS (leta 1981). RIP je bil ire osvojen ele
s strani racunalniko omreznih prodajnih avtomatov. RIP je
bil izdelan za razmeroma homogeno manja oziroma
skromneja omrezja. V tem merilu je RIP kar precej uporaben
oziroma koristen, v velikih omrezjih pa ima RIP kar nekaj slabih
strani oziroma lastnosti. Zaradi teh svojih slabosti je bil RIP v
mnogih primerih zamenjan z bolj modernimi usmerjevalnimi
protokoli.
IGRP: IGRP je usmerjevalni protokol, ki je bil razvit v sredini
80-ih let s strani organizacije CISCO. IGRP je izdelan za uporabo
v vecjih, zahtevnejih IP in OSI omrezjih. Da si zagotovi
fleksibilnost IGRP dovoljuje vec usmerjevalnih poti.
OSPF: OSPF je hierarhicni usmerjevalni protokol, razvit za IP
omrezja s strani IETF (Internet Engineering Task Force). OSPF
izhaja iz zgodnjeje verzije OSI's IS-IS usmerjevalnega
protokola. OSPF usmerjevalniki so zmozni izracunati
najkrajo pot do sporozila.