USMERJEVALNI PROTOKOLI


Usmerjevalni algoritmi se izvršujejo s pomocjo usmerjevalnih protokolov. Usmerjevalni protokoli ne le, da definirajo metricne vrednosti za optimalne usmerjevalne izracune, ampak tudi definirajo velicino, vsebino in frekvenco izmenjave sporocil. Usmerjevalni protokol vsebuje poseben usmerjevalni algoritem. Fizikalno je to programska oprema, ki izracuna usmerjevalne poti skozi mrezo.

Usmerjevalni protokoli vkljucujejo naslednje protokole:
- IGRP (Interior Gateway Routing Protocol)
- OSPF (Open Shortest Path First)
- IS-IS (Intermediate System to Intermediate System)
- RIP (Routing Information Protocol).

RIP: RIP je vektor razdalje, ki je bil prvotno izdelan za PUP (Xerox PARC Universal Protocol, leta 1980) in je bil uporabljen za XNS (leta 1981). RIP je bil širše osvojen šele s strani racunalniško omreznih prodajnih avtomatov. RIP je bil izdelan za razmeroma homogeno manjša oziroma skromnejša omrezja. V tem merilu je RIP kar precej uporaben oziroma koristen, v velikih omrezjih pa ima RIP kar nekaj slabih strani oziroma lastnosti. Zaradi teh svojih slabosti je bil RIP v mnogih primerih zamenjan z bolj modernimi usmerjevalnimi protokoli.

IGRP: IGRP je usmerjevalni protokol, ki je bil razvit v sredini 80-ih let s strani organizacije CISCO. IGRP je izdelan za uporabo v vecjih, zahtevnejših IP in OSI omrezjih. Da si zagotovi fleksibilnost IGRP dovoljuje vec usmerjevalnih poti.

OSPF: OSPF je hierarhicni usmerjevalni protokol, razvit za IP omrezja s strani IETF (Internet Engineering Task Force). OSPF izhaja iz zgodnjejše verzije OSI's IS-IS usmerjevalnega protokola. OSPF usmerjevalniki so zmozni izracunati najkrajšo pot do sporozila.

Nazaj