Začnimo

KAJ JE IDENTIFIKATOR?

Preden lahko začnete delati v kateremkoli programskem jeziku, morate vedeti, kako poimenovati identifikatorje. Identifikator uporabljamo za poimenovanje katerekoli spremenljivke, funkcije, podatkovne strukture itd. V programskem jeziku C , je le-ta kombinacija alfanumeričnih znakov, prvi mora biti črka ali podčrtaj, naslednji pa so lahko katerekoli črke, številke ali podčrtaj.

Ko imenujemo identifikator, se moramo držati dveh pravil:
 

• Prevajalniki prepoznavajo razliko med velikimi in malimi črkami. Ime INDEX za spremenljivko ni isto, kot če bi uporabili ime index, nobeno od teh dveh imen pa ni enako imenu spremenljivke InDeX. Vsa tri imena se nanašajo na različne spremenljivke.
• Kot je zapisano v ANSI-C standardu, mora prevajalnik prepoznavati vsaj 31 zaporednih znakov. Če je ime daljše kot 31 znakov, lahko kateri od prevajalnikov znake po enaintridesetem ignorira.

KAKO PA JE S PODČRTAJEM?

Podčrtaj se lahko uporablja kot del imena spremenljivke in lahko veliko prispeva k berljivosti napisane kode. Uporablja ga mnogo (vendar ne vsi) izkušenih C-jevskih programerjev. Nekaj podčrtajev je za primer uporabljenih
tudi v tem tečaju. Ker večina prevajalnikov uporablja podčrtaj kot prvi znak za notranjo predstavitev imena spremenljivke, je priporočljivo, da podčrtaja ne uporabljate na začetku imen, da bi se izognili konfliktu dveh imen. Bolj natancno, imena z dvema podčrtajema so rezervirana za prevajalnik kot tudi tista, ki se začnejo s podčrtajem, Drugi znak pa je velika črka. Če bo ena od stvari v načinu vašega programiranja to, da kot prvo črko imena ne boste
uporabili podčrtaja, se boste izognili imenskim konfliktom s sistemom.

Dajanje opisnih imen spremenljivkam bo močno izboljšalo berljivost programa in vam bo v zelo veliko korist. Programerji v Pascalu in Adi ponavadi uporabljajo dolga opisna imena, medtem ko C-jevski programerji ponavadi
uporabljajo kratka, nejasna imena. Večina primerov programov v tem tečaju ravno zato uporablja kratka imena, vseeno pa je v njih nekaj daljših imen za ilustracijo.

REZERVIRANE BESEDE

V C-ju je 32 besed definiranih kot rezerviranih besed. Le-te imajo vnaprej definiran pomen in jih ne moremo uporabiti v druge namene v C-jevskem programu.  Prevajalniki jih uporabljajo kot pomoč pri prevajanju programov, vedno pa so te besede pisane z malimi črkami. Sledi kompleten seznam teh besed:

     auto       double     int        struct
     break      else       long       switch
     case       enum       register   typedef
     char       extern     return     union
     const      float      short      unsigned
     continue   for        signed     void
     default    goto       sizeof     volatile
     do         if         static     while

POTREBUJEMO PODATKE IN PROGRAM

Vsak računalniški program uporablja dve bistveni stvari : podatke ter samo programsko kodo. Obe sta med seboj tesno povezani in previdno načrtovanje obeh bo imelo za posledico dobro načrtovan in napisan program. Žal pa ni
možno načrtovanje enega brez dobrega poznavanja drugega. IZato bo ta tečaj skakal naprej in nazaj po učnih metodah pisanja programov ter metodah dobre definicije podatkov. Poskusite slediti tečaju in dobro boste razumeli oboje. Vseskozi pa se morate zavedati, da, čeprav izgleda včasih bolje takoj začeti s pisanjem programa, pa bo čas, ki ga boste porabili za načrtovanje podatkovnih struktur, dobro izrabljen, kar se bo pokazalo v kvaliteti končnega programa.

KAKO JE TA TEČAJ NAPISAN?

Ko si boste ogledovali primere programov, boste ugotovili, da je vsak program kompleten. Nikjer ni samo delov programa, ki bi lahko bili nejasni. To vam omogoča, da vidite vse, kar je potrebno za uporabo delov jezika C, ki
so takrat predstavljeni. Nekateri tečaji, ki sem jih videl, uporabljajo malo kompleksnih primerov, s katerimi v bistvu študenta še bolj zmedejo. Ta tečaj je ravno nasprotje tega, saj si prizadeva predstaviti vsak nov vidik
programiranja tako enostavno, kot to kontekst dovoljuje.

Skozi celoten tečaj bodo rezervirane besede, imena spremenljivk in imena funkcij pisana z mastno pisavo kot pomoč pri jasnosti tecaja. Ti pojmi bodo med potekom tečaja kompletno definirani.

REZULTAT IZVEDBE

Rezultat izvedbe programa bo podan kot komentar na koncu vsakega programa začenši s četrtim programom v drugem poglavju. Če ste prepričani, da popolnoma razumete program, boste rezultat izvedbe pogledali, da preverite, če res razumete tudi rezultat. V tem primeru vam ne bo potrebno prevesti in izvesti vsakega programa. Za vas pa bi bila dobra vaja, da bi nekatere od teh programov vseeno prevedli in izvedli, saj vsi prevajalniki za C ne
prikažejo natančno enakih rezultatov in ker morate dodobra spoznati svoj prevajalnik.

Primer programa ------> FIRSTEX.C

Če tega še niste storili, bi bilo priporočljivo, da bi prevedli in izvedli FIRSTEX.C, da preverite, če je vaš C prevajalnik pravilno naložen in če pravilno deluje. Naj vas zaenkrat še ne skrbi, kaj program točno naredi. V
primernem trenutku ga boste popolnoma razumeli.

Ta program bo prevedel in izvedel vsak dober C-jevski prevajalnik

ŠE BESEDA O PREVAJALNIKIH

Vsi primeri programov se bodo pravilno prevedli in izvedli z vsakim dovolj dobrim prevajalnikom za C, ki ustreza ANSI-C standardu. Nekateri prevajalniki so postali že zelo kompleksni in jih zato C-jevski programerji-začetniki težko uporabljajo, nekateri pa prevajajo in zgradijo le programe za Microsoft Windows. Na srečo pa ima večina
prevajalnikov za C možnost prevajanja vsakega standardnega programa, pisanega v C-ju za DOS okolje in ki ne vsebuje nobenih Windows razširitev.
Za zmožnosti in omejitve svojega prevajalnika preglejte njegovo dokumentacijo. Če še niste kupili prevajalnika za C, bi bilo dobro, če bi kupili takega, ki je kompatibilen z ANSI-C standardom, in ima možnost
tvoriti zagonske datoteke, ki delujejo pod DOS-om, če nameravate uporabljati DOS operacijski sistem.

ODGOVORI NA VAJE IZ PROGRAMIRANJA

Na koncu večine poglavij so vaje iz programiranja. Preden si ogledate odgovore ( vsi se nahajajo v datoteki cans.zip ) , poskusite sami rešiti te naloge tako, da si pridobite nekaj programerskih izkušenj. Rešitve teh nalog so podane za takrat, ko ste na nekem problemu popolnoma obtičali in ne veste, kako bi ga rešili. Tile odgovori niso edine rešitve teh nalog, saj vedno obstaja vec načinov, kako nekaj sprogramirati, pač pa so namenjemi ilustraciji enega od načinov, kako rešiti določen problem.

Vse rešitve so v izvornih datotekah poimenovanih kot CHnn_m.C, kjer je nn številka poglavja, m pa je številka naloge. Če je zahtevan več kot en odgovor, pa številki naloge sledijo še crke A, B, ali C.

Povratek na kazalo

Naprej na poglavje 2