![]() |
NTFS in FAT dovoljujeta 255 mest dolga imena
datotek. Ta imena imajo lahko tudi po več pik in presledkov.
Imenski prostor POSIX je enak imenskemu prostoru NTFS.
|
![]() |
MS DOS imena datotek pomnimo v istem datotečnem zapisu kot dolga imena datotek |
![]() |
Vsak atribut začenja zaglavje (header),
v katerem so podatki o atributu (ali je rezidenčen, dolžina njegove vrednosti
(dolžina podatkov) itd).
Če vrednost (njegov podatek) nekega atributa pomnjena kar v datotečnem zapisu, je to rezidenčni atribut. Če je datoteka majhna, pomnimo vse atribute in tudi njihove vrednosti
(podatke) v datotečnem zapisu. Dostop do (zelo) kratkih datotek je
zato hiter.
|
![]() |
Majhen direktorij je primer take,kratke datoteke |
![]() |
Veliko datotek pa ni dovolj majhnih. Za atribute
z dolgimi vrednostmi (na primer za datoteke z več podatki) uvede NTFS izven
tabele MFT nekj kB velik podaljšek (pravimo mu tudi extent,
run), v katerem pomni vrednost atributa (v našem primeru podatke datoteke).
Atributi, katerih vrednosti so pomnjene izven MFT, so nerezidenčni atributi. |